COVID-19 - interventni ukrep - skrajšani delovni čas - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložen sklep
Toženec se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil do navedb tožnice v dopolnitvi vloge, da opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu (uporabniku), da delavce zagotavlja živilski industriji ter da so omejitve pri uporabnikih vplivale na upad potrebe po delavcih. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa pa toženec ne more nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo v upravnem sporu, kot je to (zgolj) deloma storil v obravnavani zadevi.
Upravno sodišče v upravnem sporu na podlagi tožbe po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta, sodna presoja (ne)zakonitosti izpodbijanega upravnega akta glede ostalih kršitev pa je omejena na tožbene navedbe oz. tožbene ugovore.
Razlog za odločitev o zavrnitvi pisne odobritve zamenjave delodajalca za delavca, ki je tujec, je dejstvo, da ZRSZ ni podal soglasja k pisni odobritvi zamenjave delodajalca. V obrazložitvi odločbe so navedeni tudi razlogi, da ZRSZ soglasja ni podal, to pa so ugotovitve ZRSZ, da je tujcu bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve določb 23/3 ZPDZC-1 in da ima tujec na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna, prepoved dela.
Razlogi v izpodbijani odločbi so jasni in razumljivo obrazloženi, ne pavšalni, kot trdi tožeča stranka in po presoji sodišča tožeči stranki s tem ni kršena pravica do izjasnitve.
ZDoh-2 člen 6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 40, 40/1.
dohodnina - rezidentski status - središče življenjskih interesov - prijavljeno stalno prebivališče - dvojna obdavčitev - izrek - procesna predpostavka - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev glede statusa nerezidenta od 1. 6. 2013 do vključno 15. 7. 2015, ki je v izreku izpodbijane odločbe ni. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbija tisto, o čemer tožena stranka sploh ni odločila. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje le odločitev o ugotovitvi nerezidentskega statusa od 16. 7. 2015 dalje, ki pa je za tožnico ugodna in je tožnica ne izpodbija. Odprava te odločitve bi bila tožnici v škodo.
Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe, ne pa njena obrazložitev, namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek - inšpekcijski postopek - obrazloženost odločbe
Že po naravi stvari lahko škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni organ, ki postopek vodi. Na njem je torej dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, odločba tožene stranke pa mora o tem imeti razloge. Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku.
Tožena stranka se je sicer seznanila s tožničinimi navedbami in jih obravnavala, vendar se je do njih opredelila s praznim odgovorom, saj se je brez upoštevanja konkretnih okoliščin v navedenih inšpekcijskih postopkih sklicevala le na posplošeno stališče organa, da bi razkritje podatkov ogrozilo potek dokaznega postopka.
brezplačen šolski prevoz - prevoz v osnovno šolo - povračilo stroškov prevoza - otrok s posebnimi potrebami - zavrnitev tožbe
Toženka je z izpodbijano odločbo povračilo prevoznih stroškov izračunala za razdaljo od stalnega prebivališča do osnovne šole (tj. prevoz v šolo) in nazaj, torej od osnovne šole do stalnega prebivališča (tj. prevoz iz šole). Tožnica pa se zavzema, da ji pripada povrnitev stroškov prevoza dvakrat na dan v obe smeri, torej tudi za razdaljo, da se zakonita zastopnica tožnice, potem ko tožnico pripelje v šolo, vrne domov in tudi za razdaljo od doma do šole, ki jo opravi, da pride do šole po koncu pouka.
Po presoji sodišča ni podlage za razlago, da je upravičenec, to je učenec, upravičen do dvojnih stroškov prevoza. Prav tako predpisi ne določajo dodatnega plačila stroškov za povratek zakonitega zastopnika, potem ko otroka pripelje v šolo oziroma za pot njegovega prihoda v šolo, da učenca odpelje iz šole domov.
ZDen člen 2, 4, 16, 19, 25, 25/6, 29, 29/2, 44. ZUP člen 214.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - nova stvar - izvedensko mnenje - obrazložitev odločbe
Z izvedenimi deli je prišlo do take spremembe bistvenih lastnosti obeh objektov (osnovnega objekta in dvoriščnega objekta v zgoraj opredeljenem delu), da ni več mogoče govoriti o isti stvari, ki je bila pokojnemu upravičencu podržavljena, zaradi česar objekta v opredeljenem delu ni mogoče vrniti v naravi.
Sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora v zvezi z vrednotenjem objekta ob podržavljenju glede (ne)upoštevanja njegovega statusa kulturnega spomenika. Iz podatkov spisa je razvidno, da je organ zaprosil Zavod za varstvo kulturne dediščine za izdelavo mnenja in ga tudi pridobil, ni pa razvidno, da je bilo to mnenje upoštevano, saj to ne izhaja ne iz podatkov spisa in ne iz odločbe. Prav tako pri vrednotenju ni bilo upoštevano sedanje stanje nepremičnine (kar bi glede na 44. člen ZDen moralo biti). Organ se je namreč v celoti skliceval na že izdelano izvedensko mnenje N. N., ki pa je bilo nazadnje dopolnjeno še pred sprožitvijo upravnega spora, ki se je zaključil z izdajo sodbe, I U 1649/2016 z dne 11. 7. 2017. Ob upoštevanju, da je med sodbo, I U 1649/2016, in izpodbijano odločbo minilo skoraj 5 let, bi moral organ (z izvedencem) tudi preveriti, ali vrednosti, kot izhajajo iz izvedenskega mnenja, še držijo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Tožnik je očitno izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1). V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je navedel, da je to storil zaradi denarja in da išče zaposlitev.
Toženka je tožnika na osebnem razgovoru seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. S tem mu je omogočila, da izkaže tehtne razloge, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito, zanj ni varna izvorna država.
Ni nujno, da vse osebe, ki so upravičene do zaščite zaradi spoštovanja načela nevračanja, tudi izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite.14, 15 V primeru pravnomočno zavrnjene prošnje za mednarodno zaščito oseba postane tujec in pride v pristojnost policije. Če dejstva ali okoliščine kažejo na obstoj razlogov, ki preprečujejo odstranitev tujca iz Republike Slovenije, mora uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopkov mednarodne zaščite, o tem nemudoma obvestiti policijo, ki mora ravnati v skladu z 72. členom (prepoved odstranitve tujca) in z 73. členom ZTuj-2 (dovolitev zadrževanja).
ZTuj-2-UPB6 člen 69, 69/1. ZUP člen 125. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 8(3).
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - odstranitev tujca iz države - zahteva stranke - zavrženje
Z odločbo o odstranitvi tujcu se ne odloča o tujčevi pravici ali obveznosti, temveč le o izvršitvi že naložene obveznosti z odločbo o vrnitvi, torej o nastanku obveznosti države, da tujca odstrani iz države.
69. člen ZTuj-2 je treba v skladu z Direktivo 2008/115/ES o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v zvezi s 125. členom ZUP razlagati tako, da se postopek odstranitve tujca, ki se zaključi z izdajo odločbe o odstranitvi, lahko uvede tudi na njegovo prošnjo. Ta odločitev glede na stališče SEU v zadevi LM ne sme biti odvisna od diskrecijske odločitve pristojnega organa.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti
Za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Dublinske uredbe bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Tožnikove navedbe, da so ga hrvaški policisti po tem, ko so ga prijeli ob nelegalnem prehodu bosansko - hrvaške meje, vrgli v hladno deročo reko in mu vzeli telefon, tudi po presoji sodišča ne morejo biti relevantne. Nanašajo se namreč na njegovo obravnavo kot tujca, ki se je na ozemlju države nahajal nezakonito, zato ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti.
odjava vozila iz prometa - letna dajatev za vozila - plačilni nalog - prenehanje obveznosti
V primeru uničenja vozila bi obveznost plačila dajatve prenehala le v primeru, da bi tožnik predložil potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Z drugimi besedami, tudi zgolj dejstvo, da je bilo vozilo predano na odpad in uničeno, če ni z ustreznim potrdilom izkazano, da je bilo vozilo uničeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ne zadostuje za prenehanje obveznosti plačila dajatve.
Tožnik v tožbi opozarja, da je toženki posredoval zahtevo za varstvo zakonitosti, ter prilaga svojo dopolnitev prošnje za BPP s priloženim osnutkom ZVZ (na 15 tipkanih straneh), iz katere je razbrati, da je bila toženki posredovana po elektronski pošti dne 30. 8. 2023. Sodišče ugotavlja, da navedena dopolnitev prošnje za BPP s prilogo v spisu Bpp 773/2023 ni evidentirana in se v njem ne nahaja, pri čemer pa toženka v tem upravnem sporu niti ne zatrjuje, da dopolnitve prošnje za BPP s prilogo ne bi prejela. Prav tako pa tudi ne pojasni, ali je dopolnitev prošnje za BPP s prilogo upoštevala pri odločanju in kako jo je upoštevala, slednje namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno. Sodišče glede na povedano opozarja, da mora toženka v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopati po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za postopek dodelitve BPP, ki se je začel na predlog prosilca. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo odločila o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, z izpodbijanim sklepom pa o njegovi prošnji za izdajo dopolnilne odločbe. Tožnik namreč vse do nastopa dokončnosti izpodbijanih upravnih aktov ni imel položaja stranke, ravno tako se ta ne glasita nanj, zato ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tudi sicer pa niti v tožbi, niti v vlogi z dne 7. 12. 2023 ne zatrjuje, da bi bil v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov na kakršenkoli način udeležen, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le prosilec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
ZBPP v 8. členu izrecno navaja zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, med drugim v 4. alineji prvega odstavka določa, da se BPP ne dodeli v zadevah izvršilnih postopkov, kadar je prosilec dolžnik in je izvršilni postopek začet na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Sklep o izvršbi je v zadevnem izvršilnem postopku 8. 6. 2022 postal pravnomočen, zato (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ v zadevi ni (več) dopustno vložiti. Sodišče pri odločanju ni spregledalo, da lahko dolžnik po določbi prvega odstavka 56. člena ZIZ vloži ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastalo po izvršljivosti odločbe oziroma sklenitvi poravnave. Tožnica takšnih dejstev (ki bi bila časovno kasnejša od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi) ne zatrjuje niti v obravnavani tožbi, pač pa oporeka pravilnosti zamudne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, na izvršilni naslov pa je sodišče v izvršilnem postopku, v skladu z načelom formalne legalitete, vezano, kar je pravilno izpostavila tudi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Tako iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz listin upravnega spisa, ki ga je sodišču predložila toženka, pa tudi iz navedb toženke v odgovoru na tožbo, ne izhaja, da bi prvostopenjski organ še pred izdajo sklepa tožniku omogočil predlagati drug instrument zavarovanja, kot je to tožnikova pravica po drugem odstavku 117. členu ZDavP-2, oziroma da bi sam opravil kakršnokoli tehtanje možnih sredstev zavarovanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 20.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Tožnik ima na Hrvaškem položaj prosilca za mednarodno zaščito. Tudi sicer je pravno pomembno le nesporno dejstvo, da je tožnik nezakonito prišel na Hrvaško, saj tudi na tej pravni podlagi temelji odgovornost te države (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III). Ker je ta država svojo odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje že potrdila, je tako vzpostavljen položaj iz točke (b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika — prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati.
Domneva, da vse države članice spoštujejo temeljne oziroma človekove pravice, je izpodbojna, zato je v takih primerih pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici; če te nevarnosti ne more izključiti, pa mora od druge države članice pridobiti posebna zagotovila, da do kršitve pravice ne bi prišlo. Pri tem je treba upoštevati, da se predaja prosilca v to državo članico ne izvede v vseh okoliščinah, v katerih obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo prosilec med predajo ali po njej izpostavljen taki nevarnosti, in ne le takrat, ko je dejanska nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine posledica sistemskih pomanjkljivosti v azilnem postopku in pogojev za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v državi članici.
Tudi če so tožnikove navedbe o slabem ravnanju policije resnične, po presoji sodišča ob upoštevanju v izpodbijanem sklepu ocenjevanih poročil, različnih člankov ter mnenj in sodnih odločb nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov ne za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, ne drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
Upoštevaje, da je tožena stranka s sklepom z dne 3. 9. 2020 razveljavila svoj sklep z dne 3. 7. 2020 in odločila o tožničinem tožbenem zahtevku, to je o višini nagrade in povračilu stroškov za opravljene storitve v okviru BPP, izpodbijani sklep z dne 3. 7. 2020 za tožnico nima nikakršnih pravnih posledic in ne posega v njeno pravno korist. To pomeni, da s tožbo zoper navedeni sklep v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega položaja. Pri uporabi materialnih predpisov v času odločanja upravni organ veže načelo zakonitosti (prvi odstavek 6. člena ZUP), ki mu nalaga dolžnost upoštevati predpis veljaven v času odločanja. Tudi če tožena stranka priznanega zneska tožnici še vedno ni izplačala, to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost njene dokončne odločitve. V tem primeru ima tožnica skladno s prvim odstavkom 290. člena ZUP12 na voljo podajo zahteve za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - študentska organizacija - javni razpis - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - prijavitelj - nevladna organizacija - pravica do izjave v postopku - zavrnitev tožbe
Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS.
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.
ZTuj-2 člen 66, 66/7, 66/8, 69, 69/1, 76, 78. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. URS člen 19, 19/2.
tujci - nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja - odvzem prostosti - pridržanje - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - uporaba milejšega ukrepa - nevarnost pobega - rok za vložitev tožbe - odločitev sodišča - rok za odločitev sodišča - učinkovito sodno varstvo - vrnitev zadeve v ponovni postopek
Sodišče meni, da ni mogoče z gotovostjo izključiti tožnikovega zatrjevanja, da mu ni povsem jasno, za kaj je v obravnavanem postopku (in drugih postopkih) pravzaprav šlo in kakšne odločitve je tožena stranka sprejela. Dvom v potek postopka pa ne ustvarja samo tožnikova izpoved na glavni obravnavi, pač pa tudi dejstvo, da je izpodbijana odločba datirana z dnem 16. 1. 2024, medtem ko je na izvodu izpodbijane odločbe, ki je bila kot priloga priložena tožbi, odtis prejemne štampiljke datiran z dnem 17. 1. 2024. Četudi se iz te predložene odločbe, ki je fotografija, ne vidi, čigava je prejemna štampiljka, gre sklepati, da gre za odločbo, ki je bila posredovana Centru. Zato se tudi zastavlja vprašanje, seveda če ta predpostavka drži (sodišče dopušča možnost, da gre tudi za kakšnega drugega prejemnika, kar pa bi bilo treba raziskati), na kakšni podlagi je Center izvrševal omejitev gibanja tožniku v času od 16. 1. 2024 od 13.00 ure do 17. 1. 2024, torej ali na podlagi sklepa Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ali na podlagi izpodbijane odločbe. Sodišče se je zato odločilo, da na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, v katerem mora okoliščine, kot so pojasnjene v predhodnih odstavkih, raziskati in pojasniti, nato pa v zadevi ponovno odločiti.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odprava odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja
Ker je zaradi sodne odprave odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 853/2023 z dne 10. 10. 2023, potrebno šteti, da se je vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo, sodišče ne more sprejeti obrazložitve tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da je zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom preklica pogojne obsodbe, ki je pod opr. št. II K 19806/2023 v teku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, utemeljeno na podlagi ugotovitve, da je bila v zadevi št. Bpp št. 853/2023 dne 10. 10. 2023 izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek v zadevi št. Bpp 1076/2023, ni spremenilo. Upoštevaje ugotovitve v zvezi z naravo odločitve v zadevi I U 1653/2023 je namreč odpadla možnost zavrženja tožnikove prošnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj se tožena stranka na zavrnilno odločbo, ki je bila po sodbi sodišča (četudi izdani po izdaji sklepa o zavrženju) odpravljena, ne more sklicevati. Sodišče lahko tako le zaključi, da je bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa zaradi napačne uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, tj. kršitev ki je vplivala na zakonitost oz. pravilnost odločitve.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - edini ponudnik - zloraba pravice - namen zakona - prednostna pravica do nakupa
Tožnik, ki je edini kupec in je tudi predkupni upravičenec s statusom kmeta, je edini sprejemnik ponudbe, ki je pravočasno vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Ker nihče ne uveljavlja prednosti pri nakupu, ni mogoče govoriti o zlorabi statusa kmeta, saj je ta status v zvezi z pridobivanjem kmetijskega zemljišča odločilen le za uveljavljanje prednosti pri nakupu, če konkurirata dva ali več ponudnikov. Če je ponudnik en sam, pa že po naravi stvari ni mogoče govoriti o kršitvi prednostnega vrstnega reda. Če je torej kupec en sam, ni pomembno, ali bi izpolnjeval pogoje za priznanje predkupne pravice, to je pravice do nakupa pred drugimi ponudniki.