IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0069006
ZIZ člen 46, 46/1, 64, 64/2, 239, 244. SPZ člen 130, 135, 143. ZZK-1 člen 5, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 46/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/3.
ugovor tretjega – pravočasnost – zavarovanje terjatev – konec postopka zavarovanja – nastanek zastavne pravice na nepremičnini – hipoteka – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – prekinitev postopka – stečaj – pravne posledice uvedbe stečajnega postopka
V postopku zavarovanja se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, pridobi z vknjižbo. Vknjižba hipoteke pa se lahko dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Konec postopka v postopku zavarovanja je torej podan takrat, ko vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi postane pravnomočna in ne morda s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
stroški nepravdnega postopka – kriteriji za odločitev o stroških – stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem
Pri 5. odstavku 35. člena ZNP gre za povrnitev stroškov v primeru, ko jih nasprotni stranki oziroma udeležencu drugi udeleženci povzročijo s svojim krivdnim ravnanjem (oziroma, če gre za naključje, ki se jim primeri). Pri tem neutemeljeno upiranje oziroma neutemeljen zahtevek sam po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti AO plus – izguba zavarovalnih pravic – vinjenost voznika – izmik preskusu alkoholiziranosti
Opustitev obvestila policije o prometni nesreči še ne pomeni, da tožnik ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti.
zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode – pasivna legitimacija – odgovorna oseba
V 7. členu ZOZP je določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo.
Pritožnik je kot voznik tovornjaka, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, odgovorna oseba in torej pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu.
MEDIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060719
URS člen 39. EKČP člen 10. OZ člen 183. ZMed člen 6. dokument : VSL0060720.
svoboda izražanja - odgovornost novinarja - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - dolžna skrbnost novinarja - pisma bralcev
Ugled pravne osebe je lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo. Neresnične trditve o teh fizičnih osebah (zlasti če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi) hkrati krnijo ugled fizičnih oseb in ugled pravne osebe.
Novinarjeva svoboda izražanja je varovana, dokler novinar deluje v okvirih opravljanja svojega poslanstva - odpiranja javnih razprav o družbeno pomembnih zadevah. Novinarju ni treba dokazovati resničnosti navedenih dejstev, temveč zadošča, da so njegove izjave temeljile na zanesljivih informacijah in zanesljivih virih, kar pomeni, da je imel novinar toženke utemeljen razlog, da je verjel v resničnost navedb in je zato bil v dobri veri.
Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
ZPP člen 339. OZ člen 190,198 SPZ člen 27, 28, 96.
plačilo uporabnine – korist od uporabe – prikrajšanje – pomanjkanje razlogov
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne oblike, vendar pa mora biti konkretno in realno.
Korist, ki pomeni uporabnino, je torej povsem hipotetične narave in ni pomembno, ali je za toženca uporaba tuje stvari pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali sta se z njo dejansko okoristila ali ne, ali pa bi se lahko, pa sta to iz kakršnegakoli razloga opustila. Ker je za ugotovitev višine koristi najbolj objektivno merilo povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je odločitev v vseh pogledih materialnopravno pravilna.
Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilna z vidika drugačne pravne presoje, ne pa z vidika pravne kvalifikacije, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni postopkovne kršitve, temveč le zmotno uporabo materialnega prava s posledično nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja.
Uporabo predvidenih pravnih sredstev v postopku zaradi varovanja svojih interesov ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje, s tem pa manjka osnovni element odškodninske odgovornosti.
Odločitev, ki se v postopku pravnih sredstev izkaže za nepravilno, ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje državnega organa.
tožba na razveljavitev sodne poravnave – procesnopravna tožba – nedovoljenost tožbe – zavrženje – uporaba sodne prakse
V ZPP/99 je tožba za razveljavitev sodne poravnave uvedena kot eno od izrednih pravnih sredstev, zato ni več podlage za upoštevanje sodne prakse izoblikovane pred uveljavitvijo ZPP/99, ki je dopuščala tožbo na ničnost sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064414
OZ člen 199, 239, 239/2, 619, 837, 840, 848, 848/1.
posredniška pogodba – obligacija rezultata – povračilo stroškov posrednika – know how – pismo o poslovnem namenu – poslovna odškodninska odgovornost – nepošteno ravnanje naročnika – odstop od posredniške pogodbe – nagrada
Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila na podlagi sklenjene posredniške pogodbe le v primeru, če bi dosegla rezultat po posredniški pogodbi (obligacija rezultata) oziroma, če bi dokazala obstoj posebnega dogovora v smislu 848. člena OZ.
ZZK-1 člen 13, 124, 147, 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 1/4, 3, 3/3, 22.
vknjižba – vknjižba lastninske pravice – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2, 129a, 129a/11, 151, 151/1, 161, 161/1, 161/3. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZKP člen 89, 89/1.
odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – prepozna pritožba – vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora biti podan hkrati z vloženo pritožbo, ne pa šele naknadno s pritožbo zoper odločitev o zavrženju prepozno vložene pritožbe.
sklep o dedovanju – dedovanje denacionaliziranega premoženja – stroški v denacionalizacijskem postopku - dolg zapuščine
Stroški, ki so pritožniku nastali v denacionalizacijskem postopku, predstavljajo dolg zapuščine. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Ker popravilo tožnikovega vozila ni bilo smotrno, je tožnik upravičen do odškodnine le v višini škode, obračunane po sistemu ekonomske totalke. Potemtakem ni pomembno, kolikšne stroške je tožnik imel s popravilom vozila in kaj vse je na vozilu popravil.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravnost – vzorčni postopek – delovna sodišča
Sicer drži, da ni odločilen sam rezultat spornega postopka in da sklenjena sodna poravnava sama po sebi ne izključuje protipravnega ravnanja delovnega sodišča. Ker pa so za zastoj v postopku obstajali utemeljeni in razumni razlogi, pri čemer ne more biti nepomemben končno niti ekonomski interes tožnice, da se postopek ni končal hitreje, njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066581
ZP-1 člen 129a, 129a/11, 155, 155/8, 159. ZVCP-1 člen 32, 32/1, 32/7, 32/7-d.
skrajšani postopek – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – odločanje sodišča po vložitvi ugovora – bistvena kršitev določb postopka – hitrost vožnje
V predmetni zadevi je sodišče odločalo o obdolženčevem ugovoru, vloženem zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, ko je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je obdolženec storil očitani prekršek in da je zanj odgovoren, s tem pa vsebinsko zaključilo, da ugovor obdolženca ni utemeljen. Že od uveljavitve ZP-1E, to je od 05. 03. 2008, je ugovorni postopek v postopku izdaje sodbe v skrajšanem postopku bistveno spremenjen, saj vložitev ugovora ne pomeni avtomatične razveljavitve sodbe, izdane v skrajšanem postopku (te sodišče prve stopnje tudi ni razveljavilo), temveč mora sodišče prve stopnje odločati o utemeljenosti vloženega ugovora glede na rezultat izvedenega dokaznega postopka.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 34.
plačilo okoljske dajatve – določenost z uredbo – določenost s pogodbo - obveznost plačila okoljske dajatve
Določbi 10. in 34. čl. Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda sta prisilnega značaja. Z navedenima določbama urejena okoljska dajatev pa ni cena za storitev izvajanja javne službe. To pa pomeni, da morajo to dajatev plačevati vsi, in torej ne le tisti, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo.
Okoljska dajatev ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in torej ni odvisna oziroma določena zato, ker posameznik uporablja takšne naprave. Zato okoliščina uporabe naprav ne predstavlja takšnega razlikovalnega znaka, ki bi neuporabnike diskriminiral v razmerju do uporabnikov naprav.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodninska odgovornost – namen zaničevanja
Ker toženec pri pripravi in zapisu spornega članka ni imel namena zaničevanja tožnika, mu škodovati – okrniti njegovo čast in dobro ime, pač pa v okvirih še dopustnega in sprejemljivega ostro kritizirati tožnikovo poslovno dejavnost – preteklo in tisto, ki je bila v času pisanja članka ter pred tem v povezavi s poslovanjem družbe K. O., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti protipravnosti toženčevega ravnanja kot enega od kumulativno potrebnih elementov odškodninske odgovornosti.