ZPP člen 339. OZ člen 190,198 SPZ člen 27, 28, 96.
plačilo uporabnine – korist od uporabe – prikrajšanje – pomanjkanje razlogov
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne oblike, vendar pa mora biti konkretno in realno.
Korist, ki pomeni uporabnino, je torej povsem hipotetične narave in ni pomembno, ali je za toženca uporaba tuje stvari pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali sta se z njo dejansko okoristila ali ne, ali pa bi se lahko, pa sta to iz kakršnegakoli razloga opustila. Ker je za ugotovitev višine koristi najbolj objektivno merilo povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je odločitev v vseh pogledih materialnopravno pravilna.
Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilna z vidika drugačne pravne presoje, ne pa z vidika pravne kvalifikacije, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni postopkovne kršitve, temveč le zmotno uporabo materialnega prava s posledično nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066581
ZP-1 člen 129a, 129a/11, 155, 155/8, 159. ZVCP-1 člen 32, 32/1, 32/7, 32/7-d.
skrajšani postopek – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – odločanje sodišča po vložitvi ugovora – bistvena kršitev določb postopka – hitrost vožnje
V predmetni zadevi je sodišče odločalo o obdolženčevem ugovoru, vloženem zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, ko je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je obdolženec storil očitani prekršek in da je zanj odgovoren, s tem pa vsebinsko zaključilo, da ugovor obdolženca ni utemeljen. Že od uveljavitve ZP-1E, to je od 05. 03. 2008, je ugovorni postopek v postopku izdaje sodbe v skrajšanem postopku bistveno spremenjen, saj vložitev ugovora ne pomeni avtomatične razveljavitve sodbe, izdane v skrajšanem postopku (te sodišče prve stopnje tudi ni razveljavilo), temveč mora sodišče prve stopnje odločati o utemeljenosti vloženega ugovora glede na rezultat izvedenega dokaznega postopka.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravnost – vzorčni postopek – delovna sodišča
Sicer drži, da ni odločilen sam rezultat spornega postopka in da sklenjena sodna poravnava sama po sebi ne izključuje protipravnega ravnanja delovnega sodišča. Ker pa so za zastoj v postopku obstajali utemeljeni in razumni razlogi, pri čemer ne more biti nepomemben končno niti ekonomski interes tožnice, da se postopek ni končal hitreje, njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 34.
plačilo okoljske dajatve – določenost z uredbo – določenost s pogodbo - obveznost plačila okoljske dajatve
Določbi 10. in 34. čl. Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda sta prisilnega značaja. Z navedenima določbama urejena okoljska dajatev pa ni cena za storitev izvajanja javne službe. To pa pomeni, da morajo to dajatev plačevati vsi, in torej ne le tisti, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo.
Okoljska dajatev ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in torej ni odvisna oziroma določena zato, ker posameznik uporablja takšne naprave. Zato okoliščina uporabe naprav ne predstavlja takšnega razlikovalnega znaka, ki bi neuporabnike diskriminiral v razmerju do uporabnikov naprav.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
Ker popravilo tožnikovega vozila ni bilo smotrno, je tožnik upravičen do odškodnine le v višini škode, obračunane po sistemu ekonomske totalke. Potemtakem ni pomembno, kolikšne stroške je tožnik imel s popravilom vozila in kaj vse je na vozilu popravil.
ZZK-1 člen 13, 124, 147, 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 1/4, 3, 3/3, 22.
vknjižba – vknjižba lastninske pravice – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064414
OZ člen 199, 239, 239/2, 619, 837, 840, 848, 848/1.
posredniška pogodba – obligacija rezultata – povračilo stroškov posrednika – know how – pismo o poslovnem namenu – poslovna odškodninska odgovornost – nepošteno ravnanje naročnika – odstop od posredniške pogodbe – nagrada
Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila na podlagi sklenjene posredniške pogodbe le v primeru, če bi dosegla rezultat po posredniški pogodbi (obligacija rezultata) oziroma, če bi dokazala obstoj posebnega dogovora v smislu 848. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062506
OZ člen 190, 198. ZOR člen 219. SPZ člen 66, 66/1, 68. ZPP člen 286b, 324, 324/3.
uporabnina – pravica solastnika uporabljati stvar – solastni del – zahteva za dopustitev uporabe – pobotni ugovor – pravočasno grajanje procesnih napak
Tožnikovo ravnanje kaže, da je namenoma opustil uporabo solastne stvari, zato bi mu lahko toženka dolgovala uporabnino šele od takrat, ko in če je tožniku onemogočila ponovno uporabo stanovanja. Breme dokazovanja tega dejstva je na tožnikovi strani.
Toženec in njegova žena bi lahko veljaven sporazum iz 110. člena SZ-1, ki bi zavezoval tudi tožečo stranko, sklenila le, če v času sklepanja sporazuma ne bi obstajale okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemne pogodbe.
Zahteva po enakem varstvu pravic, ki izhaja iz 22. člena URS in se mora odražati tudi v dokaznem postopku, še ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe prav vseh dokazov, ki jih predlaga.
odškodnina – zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – zamudne obresti
Postopek je v celoti trajal 10 let, 11 mesecev in 19 dni. Drugih okoliščin ni ugotovilo. Glede na trajanje postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice tožnik lahko dobil odškodnino v višini 6.400,00 EUR. Prisojeno mu je le 45% tega zneska.
vštetje že plačane sodne takse – upoštevanje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odmeri sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na 33. člen ZST, ki določa, da če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Navedeno določilo je jasno in ne dopušča različnih možnih tolmačenj. Všteva se le že plačana sodna taksa za odločbo, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.
Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek delno umaknjen šele na zadnji glavni obravnavi, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je od vložitve tožbe do vključno zadnje glavne obravnave, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 5.478,95 EUR (prvotno vrednost) in od te vrednosti tudi odmerilo stroške postopka obeh pravdnih strank.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je navkljub sicer širokemu tolmačenju krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP vendarle treba upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov.
V predmetni zadevi niso podane okoliščine primera, ki narekujejo drugačno stroškovno odločitev, to je ločeno obravnavanje uspeha po temelju in po višini. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravdo, v kateri bi bila sporna tako temelj, kot tudi višina zahtevka, in v kateri bi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 328. SPZ člen 42.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Glede na to, da je bila v zadevi opr. št. I P 2524/05 že izdana delna sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o lastništvu več kot polovice zemljišč, ki so predmet tega gospodarskega postopka, bi bilo povsem neekonomično, da bi gospodarsko sodišče, ločeno od pravdnega sodišča, začelo z ugotavljanjem lastništva ostalih nepremičnin.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - pravnomočnost - nasprotna tožba - sklep procesnega vodstva - tožbeni zahtevek - dokazna ocena
Uveljavljanje kršitve neobstoja poslovne in s tem tudi nepravdne sposobnosti ni mogoče v primeru, ko je takšna stranka v postopku v celoti uspela.
Sklep sodišča, da ne dovoli nasprotne tožbe in da gre za samostojno tožbo, pa je sklep procesnega vodstva in s takšno odločitvijo prvo toženki sodišče ni odreklo pravico do sodnega varstva.
Posestnik ni dobroveren, če je moral ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen Stvarnopravnega zakonika v nadaljevanju: SPZ), vendar se na podlagi določila 9. člena SPZ dobra vera domneva, to pa pomeni, da bi morala tožeča stranka dokazati, da tožena stranka ni bila v dobri veri in ne obratno, kot to zmotno meni pritožba. Nedobrovernosti tožene stranke tožeča stranka ni uspela dokazati.
Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje.
Sodišče lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
sklep o stroških – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazložen sklep
Sodišče prve stopnje niti na stroškovniku v spisu (z morebitnim prečrtavanjem oziroma opombami), niti v pisni obrazložitvi odločbe ni obrazložilo svoje odločitve o (ne)priznanju pravdnih stroškov tožene stranke (za katera procesna dejanja je toženi stranki priznalo stroške oz. nagrado po OT in za katera ne). Zaradi tega je sklep sodišča prve stopnje o odmeri pravdnih stroškov pomanjkljiv.