Toženec pri odločitvi o tožnikovi pravici do starostne pokojnine ni pravnomočno odločil o znesku, ki ga je tožniku v letu 1992 izplačal delodajalec, zato pri zahtevi tožnika, da mu na podlagi naknadno pridobljenih podatkov ponovno izračuna višino pokojninske osnove in mu ponovno odmeri pokojnino, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, temveč gre za odločitev o višini pokojninske osnove na podlagi dejstev, ki še niso bila predmet vsebinskega preizkusa pri tožencu.
izredna občinska socialna pomoč – stroški postopka
Tožnica, ki izredno občinsko socialno pomoč uveljavlja zaradi nabave kurilnega olja, plačilo zaostalih položnic, zdravljenje in prehrano, do te pomoči ni upravičena, ker ne gre za izjemno težke razmere, kar kot pogoj za priznanje pomoči določa občinski pravilnik, temveč za materialno ogroženost.
V sporu glede izredne občinske socialne pomoči, kjer kot toženec nastopa občina, toženec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela
Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri tem je pomembno le, da delavec izpolni svojo obveznost prihoda na delo, ni pa mu treba dokazovati, na kakšen način je prišel na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – dokazovanje – plačilo za delo – nadurno delo – regres za letni dopust
Za sklepčnost tožbe se ne zahteva, da bi tožnik predložil določene dokaze, saj se v okviru presoje pogojev za izdajo zamudne sodbe ugotavlja zgolj, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali dejstvi, ki so splošno znana, ne pa ali predloženi dokazi dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069303
ZTSPOZ člen 93, 93/1. ZOZP člen 25, 26, 27. BCHSV člen 33.
zavarovalna vsota – uporaba prava - subrogacija
Po 33. členu Konvencije o socialni varnosti pride odškodninski zahtevek na nosilca zavarovanja po zanj veljavnih predpisih, kar pomeni, da je glede vprašanja obsega pravic zavoda za socialno zavarovanje in pogojev, pod katerimi lahko uveljavlja odškodnino proti tretjemu, treba uporabiti predpise države, ki veljajo za nosilca, ki uveljavlja tako pravico. V novem sojenju je sodišče prve stopnje sledilo tem napotkom pritožbenega sodišča in na podlagi poizvedb pri Zveznem Švicarskem uradu za pravosodje presodilo, da subrogacija nastopi v trenutku nastanka škodnega dogodka.
plača – dokazovanje – priča – substanciranje dokaznega predloga
Dokazni predlog, ki ga stranka ne substancira oziroma ne navede določno, kaj želi z njim dokazati (na primer ne pove, kaj bi izpovedala priča), se zavrne.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožnik je za čas obvezne lojalnosti upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, ker posebna izjava tožene stranke, s katero bi se izrecno izjavila o spoštovanju konkurenčne klavzule, ni bila potrebna.
zamudna sodba – pritožba – pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se zamudne sodbe ne more izpodbijati s pritožbo, zaradi česar pritožbeno sodišče v tej smeri izpodbijane delne zamudne sodbe ni preizkusilo.
motenje posesti – subjektivni rok za vložitev tožbe – dokazna ocena – sprememba tožbe
Pri presoji subjektivnega roka za vložitev pritožbe je sodišče pravilno štelo, da je ključna okoliščina, kdaj se je tožena stranka z motenjem seznanila in ne kdaj je dejansko motenje nastalo.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
Med skupno premoženje zakoncev, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze spadajo tudi prihranki, ki obstajajo v času razveze zakonske zveze. Četudi tožnica navaja, da sta s tožencem pridobivala skupno premoženje tudi v obliki skupnih deviznih prihrankov ter da je toženec s prihranki po razvezi zakonske zveze sam razpolagal, pa manjkajo pravno pomembna dejstva, v kakšni obliki so prihranki obstajali ob prenehanju zakonske zveze.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnica kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Nova dolžnica za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala in zato se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper njo le v primeru, če bi se dedovanju odpovedala.
Nova dolžnica na podlagi izpodbijanega sklepa vstopa v fazo postopka, ko je bila izvršba le dovoljena in je njen položaj takšen, da se mu kot dedinja ne more upirati, saj doslej opravljena procesna dejanja v njene pravice ne posegajo.