ZPP člen 482, 482/1-2, 482, 482/1-2. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2, 268.
tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - odpoklic direktorja - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - gospodarski spor - stvarna pristojnost
Za vprašanja, ki izhajajo iz korporacijskega statusa, med katere spada tudi odpoklic člana uprave, se ne uporablja delovnopravna zakonodaja.
Ker se ugotovitev o ničnosti oziroma neveljavnosti sklepov nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave presoja zgolj skozi določila prava gospodarskih družb (ZGD-1), je v konkretnem primeru za obravnavanje tega spora podana pristojnost Okrožnega sodišča v N.
OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1. ZDR člen 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2, 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2.
konkurenčna prepoved - odškodnina
Kršitev prepovedi konkurence je sankcionirana tako, da je zakon izrecno določil odškodninsko odgovornost delavca. Ker v konkretnem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava, zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. Ker je škoda na podlagi tožnikovega ravnanja nastala družbi ustanoviteljici tožene stranke in ne toženi stranki, namreč ni mogoče govoriti o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Zahtevek tožene stranke za vrnitev izplačanih plač pa ni utemeljen tudi zato, ker te ne predstavljajo škode in ker niti ni dokazala, da jih je tožniku dejansko izplačala. Glede plačanih davkov in prispevkov iz naslova zavezančevih bruto plač pa je potrebno ugotoviti, da delodajalec teh sredstev ne nakazuje delavcu temveč pristojnim institucijam, kar pomeni, da ni pravne podlage, da se vrnitev le-teh v primeru neupravičenega nakazila, zahteva od delavca.
Sklepa tožene stranke delavcu, da je dolžan vrniti štipendijo sta po svoji naravi le poziv tožniku štipendistu za vrnitev štipendije zaradi zatrjevane neizpolnitve pogodbenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju in ne predstavljata izvršilnega naslova. Tožena stranka bo za izterjavo dolgovanega zneska morala vložiti posebno tožbo in na ta način pridobiti izvršilni naslov. Zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, saj gre za ugotovitev nezakonitosti navedenih sklepov, vložitev ugotovitvene tožbe pa je dopustna pod pogoji, ki so določeni v zakonu. Ker posebni predpisi ne dajejo štipendistu sodnega varstva v zvezi z odločitvami štipenditorja o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in ker pravna korist tožnika v obravnavani zadevi ni izkazana, je bila tožba pravilno zavržena. S tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik zahteva ugotovitev oz. priznanje zaposlitve pri Evropskem parlamentu kot zaposlitve pri državnem organu RS v smislu štipendijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar pa sploh ne more biti predmet ugotovitvene tožbe.
V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo javnega uslužbenca s sklepom, mora javni uslužbenec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - obresti kot glavni zahtevek
Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da se skladno z 2. odst. 39. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) obresti ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Vendar pa pritožba pravilno opozarja, da znesek 119.053,00 SIT ni uveljavljen kot stranski zahtevek od vtoževanega zneska 495.415,00 SIT, ampak je uveljavljen kot glavni zahtevek v obliki izračunanih zamudnih obresti od po toženi stranki prostovoljno in pred pravdo plačanega zneska.