Tudi bivši imetnik stanovanjske pravice je bil dolžan biti aktiven pri ureditvi svojega statusa in statusa uporabnikov, če ni želel, da se uporaba stanovanja opredeli kot nezakonita.
Tožeča stranka zahteva izpraznitev stanovanja v celoti (vseh oseb in stvari) in nato njegovo izročitev. Ker je izvršilno sodišče vezano zgolj na izrek sodbe, ne pa na razloge, je sodišče tožencema s takšno odločitvijo dejansko naložilo, da poskrbita, da se iz stanovanja izselijo vse osebe, ki tam bivajo. Za takšno odločitev pa v trditvah tožeče stranke ni bilo podlage. Ker osebe, ki poleg tožencev bivajo v stanovanju, niso bile stranke tega postopka, se sodba nanje ne more nanašati.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
Pritožba ponavlja ugovorne razloge, na katere je prvostopno sodišče že odgovorilo tako, da je toženi stranki v izpodbijanem sklepu razumno pojasnilo, na kateri pravni sredstvi se plačilna naloga nanašata. Vprašanje, ali sta bila plačilna naloga premalo določna, je torej z izdajo izpodbijanega sklepa postalo brezpredmetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSM0021345
ZEN člen 8. ZPP člen 8, 72, 72/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 3, 3-4. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 1, 6, 7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - neizvršljiva sodna odločba - sodbe ni mogoče preizkusiti
Ko se zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe je zemljiškoknjižno izvedljiva le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis.
ZPP člen 286. OZ člen 18, 319, 376, 382a,1060. ZOR člen 277, 344. ZGD člen 51. SKPgd člen 3, 3/1, 28.
direktor – prenehanje funkcije - pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – plačilo razlike v plači – prekluzija – dodatek za stalnost – odpust dolga – sporazum - izjava volje – kdaj obresti nehajo teči – kdaj pogodbene obresti nehajo teči – srednje družbe
Tožnik zgolj z odredbo o izplačilu nižje plače ter s tem, da vse do prenehanja funkcije direktorja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zahteval plačila razlike po individualni pogodbi o zaposlitvi, ni podal izjave o odpustu dolga s konkludentnimi dejanji. Zato obveznost tožene stranke do tožnika iz naslova razlike v plači, ni prenehala.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – udeležba avtobusa v prometni nesreči
Četudi je vozniku osebnega avtomobila zagotovo mogoče očitati težje kršitve, saj je huje kršil prometne predpise od voznika avtobusa, pa bi se slednji moral in mogel zavedati, da že z malenkostnim opuščanjem pozornosti v prometu zaradi precej večje mase in dolžine svojega vozila lahko znatno ogrozi ostale udeležence v prometu in bi moral v prečkanju prednostne ceste ravnati s posebno pazljivostjo.
prehod lastninske pravice na Sklad kmetijskih zemljišč po samem zakonu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – delitev nepremičnega premoženja med novonastale občine
Predmet te lastninske pravde so nepremičnine, katerih status je bil ob uveljavitvi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) v letu 1993 tak, da je 14. člen ZSKZ zanje narekoval prehod v last Republike Slovenije po samem zakonu. Leta 2003 se je toženka vknjižila kot lastnica nepremičnin na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja ter Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Toženka se ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa tudi pritožbeno sklicevanje na odplačnost je za presojo irelevantno.
ZPP člen 337, 337/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za oprostitev – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti – pritožbena novota – dokazno breme
Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča z dne 10. 01. 2012, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v drugi točki izreka pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 12. 01. 2012 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati.
Že same trditve tožnice v predlogu, ki se tičejo čiste izgube obračunskega leta 2011 in blokade njenih TRR v januarju 2012 (dva dni), ne dajejo dovolj podlage, da bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnica nelikvidna oziroma nezmožna plačila sodne takse.
Tožnikove kratkoročne obveznosti so nižje od kratkoročnih sredstev, tudi na višino kratkoročnih poslovnih terjatev pa bi tožnik z njihovim uspešnim vnovčenjem pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
odlog izvršbe – začasna ustavitev izvršilnih dejanj – učinek odloga na tek rokov – mirovanje postopka – predlog za ponovni rubež – pravočasnost predloga – ustavitev izvršbe – izvršba na premičnine – zakonski rok
ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja ZPP. Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov.
Upnik bi moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil.
Glede na kratkost in vsebino vloge preložitev naroka ni bila nujna, navedbe, kot sta jih predlagatelja (ki ju zastopa kvalificirana pooblaščenka, ki je bila na naroku prisotna) navedla v vlogi, bi lahko podala že na naroku. Če je sodišče prve stopnje kljub temu predlogu predlagateljev za preložitev naroka ugodilo (pri čemer je na naslednjem naroku zadevo zaključilo, ne da bi upoštevalo navedeno vlogo nasprotne udeleženke), njunih stroškov naroka ni mogoče po krivdnem načelu, naložiti v plačilo nasprotni udeleženki.
URS člen 22. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 211. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/4, 352.
nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - enako varstvo pravic - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zapisalo v pravni pouk, da je zoper sprejeto odločitev mogoče vložiti pritožbo. Kljub takemu pouku pa ni mogoče dati upniku pravnega varstva, do katerega ni upravičen. V nasprotnem primeru bi sodišče druge stopnje zašlo v kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se lahko v skladu s svojo poslovno politiko, iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odloči, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožeča stranka, drugače razporedi med zaposlene, tožeči stranki pa poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ponoven vstop v zavarovanje – izplačevanje pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj
Čeprav je toženec z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine, izdano v rednem postopku, posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, za kar ni imel podlage ne v ZUP ne v ZPIZ-1 in je odločba nezakonita, to ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine. Toženec lahko, ne da bi z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1, pravil o vračanju neupravičeno pridobljenih sredstev in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 13, 13/1. ZPP člen 191, 191/3.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010, nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno.