obnova postopka - nova dejstva - pravnomočna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Glede na to, da pravnomočna odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po prenehanju delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne temelji na drugi sodni odločbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena ali razveljavljena (glede zakonitosti redne odpovedi), ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP.
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
Tožnik bi moral zahtevati priznanje daljšega odpovednega roka (priznanje delovnega razmerja za čas trajanja daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami iz delovnega razmerja) pravočasno, to je v roku trideset dni od prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka določila prekratek odpovedni rok. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek za plačilo reparacije za čas daljšega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - zagovor - pisna obdolžitev
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tožena stranka tožniku ni očitala, da se ni sposoben prilagajati napredku v panogi, ampak da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno. Glede tega očitka mu je predhodno omogočila zagovor. V sodnem postopku je treba pri presoji odpovedi ugotavljati, ali je tožnik delo res opravljal nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno.
pokojninska osnova – nova odmera pokojnine – obnova postopka
Tožnica je šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti zneski zaostankov plač upoštevani pri odmeri pokojnine, zato je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila istega dne, vložen v zakonskem subjektivnem roku in ga je toženec neutemeljeno zavrgel kot prepoznega.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 13, 13/1. ZPP člen 191, 191/3.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010, nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno.
OZ člen 86, 86/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 112, 112/1, 112/3, 112/4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 44, 44/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 337, 337/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ničnost notarskega zapisa – nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom - pogodba o leasingu – izročitev in izpraznitev nepremičnine – utemeljenost odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja - odpovedni rok
Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).
O pravilnosti in zakonitosti odločb toženca je že bilo pravnomočno odločeno v socialnem sporu, ki se je začel s tožbo tožnikovega delodajalca. Sodišče je zato tožnikovo tožbo, s katero izpodbija pravilnost in zakonitost istih odločb toženca, utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1c, poglavje VI.B točka 15 b.
telesna okvara – invalidnina
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca se upošteva dejansko stanje, kakor je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 33, 33/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - viličar - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Viličar, ki je v uporabi, predstavlja nevarno stvar, tako da je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob trčenju viličarja utrpel, objektivno odgovorna. Poleg tega je za škodo krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za varno delo. Tožnikov prispevek k nastanku škode znaša 40 %, saj je bil za delo z viličarjem ustrezno usposobljen, pa kljub temu ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - vročanje odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožniku odpoved vročala na nepravi naslov, je začel rok za vložitev tožbe z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teči od dne, ko se je tožnik z odpovedjo oz. dejstvom, da mu je delovno razmerje prenehalo, seznanil.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - renta - invalid III. kategorije
Tožnik je zaradi nezgode pri delu nesposoben za fizično delo, drugega dela pa zaradi pomanjkanja izobrazbe ni sposoben opravljati. V času po nezgodi se je preživljal s kmetovanjem. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal niti kakšno plačo bi prejemal, če se ne bi poškodoval, niti kakšen je bil njegov zaslužek v spornem obdobju.
ponoven vstop v zavarovanje – izplačevanje pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj
Čeprav je toženec z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine, izdano v rednem postopku, posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, za kar ni imel podlage ne v ZUP ne v ZPIZ-1 in je odločba nezakonita, to ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine. Toženec lahko, ne da bi z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1, pravil o vračanju neupravičeno pridobljenih sredstev in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine.
Pri tožniku za podaljšanje bolniškega staleža po 1. 8. 2011 zaradi poškodbe glave dne 7. 5. 2011 ni nevrološkega razloga. Tudi težave z vratno hrbtenico niso takšne narave, da bi bil tožnik po 1. 8. 2011 nezmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža od 1. 8. 2011 dalje neutemeljen.
URS člen 33. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
starostna pokojnina - tujec - izbirna pravica
Čeprav je bila tožniku s strani bosanskega nosilca socialnega zavarovanja priznana pravica do invalidske pokojnine (tudi z upoštevanjem dobe, dopolnjene v Sloveniji) in ne izpolnjuje pogojev za sorazmerni del invalidske pokojnine po ZPIZ-1, lahko pri tožencu uveljavi pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker za to izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe po ZPIZ-1.
stvarna pristojnost - delovno razmerje - neupravičena obogatitev
Za odločitev, ali je v sporu, v katerem tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vrnitve zneskov, domnevno plačanih iz delovnega razmerja, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, je bistveno, ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, ni bistveno vprašanje, ali pogodba o zaposlitvi tožnika ustreza njegovemu dejanskemu delu, temveč, ali je bila prevedba plače nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
izostanek z naroka – umik tožbe – neskladje z ustavo
Ker je ustavno sodišče zaradi neskladja z ustavo razveljavilo določbo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1, po kateri se je štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišel na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, je sodišče postopek zaradi izostanka z naroka ustavilo nezakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se lahko v skladu s svojo poslovno politiko, iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odloči, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožeča stranka, drugače razporedi med zaposlene, tožeči stranki pa poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.