ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 443.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP – družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe – solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti – prehod obveznosti iz družbe na družbenika
Aktivni družbeniki so pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0072425
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 34/3, 46, 46/3. ZPP člen 7, 212, 214.
odškodninska odgovornost države – delo izvršilnega sodišča – protipravnost ravnanja sodnika – načelo hitrosti postopka – razumen rok – vročanje sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na opisane okoliščine sodniku ni mogoče očitati kršitve profesionalnih standardov ravnanja. Odločilni razlogi za to so, da (1) sodišče ni kršilo nobene določbe ZIZ, (2) ni določen instrukcijski rok za odločitev o predlaganem dodatnem predmetu izvršbe in posledično vročanje organizaciji za plačilni promet, (3) je sodišče postopalo v običajnih časovnih okvirih, (4) tožeča stranka ni z ničemer opozorila na nujnost zadeve. Odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave zato v obravnavanem primeru ni podana.
OZ člen 190, 191. ZDR člen 131, 131/1, 159. ZPos člen 38.
regres za letni dopust - vrnitveni zahtevek - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka, ki je tožencu (poslancu po prenehanju mandata, ki je prejemal nadomestilo plače) izplačala regres za letni dopust, je zaradi jasnih zakonskih določb morala vedeti, da tožencu ta pravica ne pripada. Iz tega razloga njen zahtevek za vračilo (neutemeljeno izplačanega regresa za letni dopust) ni utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 1, 1/3, 43, 44. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
umik tožbe – izostanek z naroka – ustavna odločba
Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.
aktivni družbenik – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe
Za nadaljevanje postopka in vodenje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe po spremenjeni ureditvi ni odločilno zgolj dejstvo, kdo je bil v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot njen družbenik, ampak tudi, kdo je to bil v obdobju zadnjih dveh let pred izbrisom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072455
SZ člen 28. ZPP člen 108, 180, 180/1, 286.
pogodba o upravljanju – upravnik – obratovalni stroški in stroški upravljanja hiše – specifikacija stroškov – določenost tožbenega zahtevka – nepopolna tožba – sklepčnost
Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.
Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Tožena stranka s sprejemom novega akta o sistemizaciji ni spremenila le plač, ampak je vzpostavila sistem inženirskih delovnih mest in jih poimenovala z novimi nazivi, na novo je določila pooblastila in odgovornosti, opise del in nalog ter zahtevana znanja in sposobnosti. Na podlagi te spremembe je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku.
Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 7.
plača - dodatek k plači
Tožena stranka nima organizirane nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni mogel biti vključen. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka k plači, ki je vezan na opravljanje dela v tej službi, ni utemeljen.
pripombe na izvedensko mnenje – prekluzija – nov izvedenec
Tožnik v roku, ki mu ga je ob vročitvi izvedenskega mnenja postavilo sodišče, na izvedensko mnenje ni podal pripomb. Zato zgolj pavšalnega prerekanja ugotovitev sodnega izvedenca in predloga za postavitev novega sodnega izvedenca, podanega na naroku, sodišče ni dolžno upoštevati.
ZDSS-1 člen 72, 72/2, 75, 80. ZZVZZ člen 81, 82, 85. ZUP člen 215, 215/1, 215/2.
zavrženje tožbe – molk organa
Ker tožnik po tem, ko o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika zdravstvena komisija ni odločila v roku 8 dni, ni podal nove zahteve za izdajo drugostopenjske odločbe, je tožba zoper odločbo imenovanega zdravnika vložena prezgodaj in se zavrže.
Pri presoji o verjetnosti terjatve upnikov je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve
ZST-1 člen 3, 3/1, 18, 5, 5/1, 5/1-2.. ZST-1 tarifna številka 4011-4015, 1111, 1112.. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
vračilo dela plačane sodne takse - umik tožbe - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče svoje delo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v celoti opravilo in v njem izdalo pravnomočno sodno odločbo, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele potem, ko se je pravdni postopek že začel. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, upravičeno pa je bil zavrnjen njen zahtevek za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Upravičenka do dodatka za pomoč in postrežbo je umrla pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe. Ker so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, tožnica – dedinja po pokojni upravičenki te pravice ne more uveljavljati.
Kljub temu, da je tožnik s toženo stranko ob prenehanju delovnega razmerja podpisal sporazum, v katerem je navedeno, da so urejene vse medsebojne obveznosti, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo kolektivnih dodatkov k plači, za katere se je tožena stranka dogovorila s sindikatom, saj tožnik ob podpisu sporazuma s tem dogovorom ni bil seznanjen. Tako se pravici iz naslova kolektivnih dodatkov k plači ni mogel veljavno odpovedati.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – dokazna ocena
Prvi in drugi toženec (prvi toženec kot varnostnik – spremljevalec, drugi toženec kot varnostnik – voznik), pri opravljanju svojega dela (to je prevzem in oddaja gotovine) nista ravnala v skladu z navodili delodajalca in predpisi. Vrednostnih vrečk z gotovino nista štela, čeprav bi jih morala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo njuno ravnanje hudo malomarno. Pri presoji elementov odškodninske odgovornosti delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda. Le-ta pa je nastala, ker prevzeta vrednostna vrečka z gotovino ni bila oddana v trezor banke.
Tožnica je tožbo v socialnem sporu na priznanje pravice do delne invalidske pokojnine umaknila, ker je uspela v drugem socialnem sporu z zahtevkom na priznanje pravice do invalidske pokojnine. Uspešna uveljavitev druge pravice iz obveznega zavarovanja ne pomeni izpolnitve zahtevka, zato tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.