ZD člen 214, 214/2, 214/2-6. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 38, 44, 44/1, 44/5, 52, 52/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/1, 165, 165/2, 350, 350/2.
primernost izvršilnega naslova – določnost izvršilnega naslova – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Izvršbo je dopustno dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, izvršilno sodišče pa mora na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe paziti po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
Sklep o dedovanju že po svoji naravi praviloma vsebuje le ugotovitev posameznih pravic ob dedovanju (razglasitev dedičev in navedba pravic drugih oseb iz zapuščine – 214. člen Zakona o dedovanju), ne pa tudi dajatveni izrek, ki je edini lahko tudi izvršljiv, zato je potrebna pri presoji primernosti sklepa o dedovanju za izvršbo določena mera zadržanosti.
Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.
ZDSS-1 člen 72, 72/2, 75, 80. ZZVZZ člen 81, 82, 85. ZUP člen 215, 215/1, 215/2.
zavrženje tožbe – molk organa
Ker tožnik po tem, ko o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika zdravstvena komisija ni odločila v roku 8 dni, ni podal nove zahteve za izdajo drugostopenjske odločbe, je tožba zoper odločbo imenovanega zdravnika vložena prezgodaj in se zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
Upravičenka do dodatka za pomoč in postrežbo je umrla pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe. Ker so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, tožnica – dedinja po pokojni upravičenki te pravice ne more uveljavljati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072455
SZ člen 28. ZPP člen 108, 180, 180/1, 286.
pogodba o upravljanju – upravnik – obratovalni stroški in stroški upravljanja hiše – specifikacija stroškov – določenost tožbenega zahtevka – nepopolna tožba – sklepčnost
Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.
Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
aktivni družbenik – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe
Za nadaljevanje postopka in vodenje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe po spremenjeni ureditvi ni odločilno zgolj dejstvo, kdo je bil v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot njen družbenik, ampak tudi, kdo je to bil v obdobju zadnjih dveh let pred izbrisom.
solastnina- uporaba sorazmernega dela solastne stvari- uporaba tuje stvari v svojo korist
Zavračanje plačila uporabnine z utemeljitvijo, da zaseda svoj idealni solastninski delež nepremičnine, ni upoštevno, ker toženka z bivanjem v solastni nepremičnini posega v tujo nepremičnino in ima korist, ki je v brezplačni uporabi solastninskega deleža tožnikov. Dokler razmerja med solastniki (z delitvijo ali kako drugače) niso urejena, je treba na drug način preprečiti, na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar.
začasna odredba – verjetnost terjatve – prepoved razpolaganja s stvarmi obremenjenimi z zastavno pravico
Začasna odredba z dodatno prepovedjo razpolaganja s stvarmi, na katerih tožnica že ima zastavno pravico, zanjo ne bi pomenila nobenega dodatnega zavarovanja.
Pri spremembi preživnine se lahko kredit upošteva le za reševanje osnovnega ne pa luksuznega stanovanjskega vprašanja.
Pritožbena navedba o tem, da je potrebno stanovanjske stroške deliti na tri dele, ker naj bi od oktobra 2011 v stanovanju živel partner toženkine matere, je nedopustna (in zato neupoštevna) pritožbena novota. Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za omenjeno navedbo, saj bi imelo njeno upoštevanje ravno nasprotni učinek.
solastnina – neupravičena obogatitev – neuporaba nepremičnin - solastnik – zahtevek za uporabo nepremičnine – dopustitev uporabe – pravno pomembno dejstvo – trditvena podlaga - vezanost sodišča na trditveno podlago
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Solastnik mora od drugega solastnika zahtevati dopustitev uporabe.
Če stranka za svojo trditev o pravno pomembnem dejstvu predlaga določen dokaz, sodišče za utemeljitev dokazne ocene lahko uporabi katerokoli informacijo, ki jo o tem pravno pomembnem dejstvu ta dokaz posreduje.
ZPP člen 77, 205, 205/1, 205/1-4, 208. ZFPPIPP člen 245.
osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika
Prva toženka z uvedbo stečajnega postopka ni izgubila poslovne sposobnosti, zaradi česar bi sodišče moralo pravdni postopek prekiniti. Prva tožena stranka je poslovno (in z njo pravdno) sposobnost izgubila zgolj glede razpolaganja z njenim premoženjem, ki sodi v stečajno maso. Tako je treba ugotoviti, ali je predmet obravnavanega spora premoženje, ki spada v stečajno maso, ali ne.
Do prekinitve postopka ne pride v primerih, ko stranka kljub uvedbi postopka osebnega stečaja še vedno ima poslovno in pravdno sposobnost glede predmetna obravnavanja v določeni pravdi.
stroški stečajnega postopka – investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika - oddaja opreme stečajnega dolžnika v najem
Stroški investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika so lahko nujni in potrebni, če so tudi ekonomsko upravični. Izhajajoč iz dejstva, da upravljanje stečajne mase obsega tudi možnost oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem, s čimer naj bi se pridobila sredstva za čim boljše poplačilo upnikov, v zvezi z oddajo opreme stečajnega dolžnika v najem pa naj bi nastali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, bi torej prvostopenjsko sodišče moralo tehtati ekonomsko upravičenost teh stroškov glede na koristi, ki naj bi jih imela oddaja opreme v najem za stečajno maso, za kakšne rezervne dele sploh gre in na podlagi česa je stečajni upravitelj sploh ugotovil potrebnost menjave določenih delov opreme.
razlastitev – določitev odškodnine – procesne predpostavke – sodna pristojnost – upravna zadeva - ugovor res iudicata – določitev nadomestne gradbene parcele - denarna odškodnina zaradi razlastitve
Za odločanje o nadomestni gradbeni parceli je v skladu z določilom 19. člena ZSZ-84 pristojen občinski upravni organ. Zato sodna pristojnost za odločanje o zahtevi predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele ni podana in bi moralo po zavrženju predloga v tem delu sodišče prve stopnje odločati o podrejenem predlogu. Sodna pristojnost za odločanje o denarni odškodnini zaradi razlastitve predlagateljice pa je namreč v skladu z določilom 12. člena ZSZ-84 podana.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – stroški izvršilnega postopka – DDV – pooblaščenec kot davčni zavezanec
Izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka. Za odločitev izvršilnega sodišča, ali bo že začet izvršilni postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo, je namreč bistveno le, da je upnik do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil ločitveno pravico (zaradi česar postopek izvršbe ni bil ustavljen že z začetkom stečajnega postopka) ter da do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, še ni bila opravljena.
V konkretnem primeru je bil v stečajnem postopku že izdan (pravnomočen) sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik pa je pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ki jo ima na nepremičninah, ki sta predmet tega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek izvršbe, prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, se bosta opravila v stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0061741
OZ člen 131, 147. ZDR člen 184. ZVZD člen 14, 36, 36/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – varstveni ukrepi – neupoštevanje predpisov po varstvu pri delu – plezanje po opažni stani – potrebna skrbnost delavca
Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj ni upošteval omenjene prepovedi plezanja po opažni steni, od povprečno skrbnega delavca pa se pričakuje, da bo pri delu upošteval predpise (navodila) s področja varstva pri delu. Do tožnikovih poškodb je prišlo izključno zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ne pa zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca.
stroški stečajnega postopka – soglasje sodišča – predlog upravitelja – pravni interes za pritožbo – terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave – občasne terjatve – redno poslovanje družbe – čas sklenitve pogodb
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da se posamezne obveznosti lahko plačajo kot strošek stečajnega postopka le pod pogojem, da so nastale na podlagi pogodb, sklenjenih v prisilni poravnavi in ne na podlagi pogodb, ki so bile morebiti sklenjene pred začetkom prisilne poravnave, ker tako določa 2. odstavek 289. člena ZFPPIPP.
V poslovni praksi niso redke pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami (blaga ali storitev), pri katerih terjatve upnikov nastanejo z vsakokratno dobavo blaga ali storitve. Zato je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi morale biti v postopku prisilne poravnave sklenjene nove pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi).