odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – dokazna ocena
Prvi in drugi toženec (prvi toženec kot varnostnik – spremljevalec, drugi toženec kot varnostnik – voznik), pri opravljanju svojega dela (to je prevzem in oddaja gotovine) nista ravnala v skladu z navodili delodajalca in predpisi. Vrednostnih vrečk z gotovino nista štela, čeprav bi jih morala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo njuno ravnanje hudo malomarno. Pri presoji elementov odškodninske odgovornosti delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda. Le-ta pa je nastala, ker prevzeta vrednostna vrečka z gotovino ni bila oddana v trezor banke.
Kljub temu, da je tožnik s toženo stranko ob prenehanju delovnega razmerja podpisal sporazum, v katerem je navedeno, da so urejene vse medsebojne obveznosti, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo kolektivnih dodatkov k plači, za katere se je tožena stranka dogovorila s sindikatom, saj tožnik ob podpisu sporazuma s tem dogovorom ni bil seznanjen. Tako se pravici iz naslova kolektivnih dodatkov k plači ni mogel veljavno odpovedati.
Toženec je na pritožbo tožnika odločil v njegovo škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči odpravil. Ker pogoji po ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je sodišče drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 1, 1/3, 43, 44. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
umik tožbe – izostanek z naroka – ustavna odločba
Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
ZPP člen 191, 191/1-1, 367.a, 367.a/2, 367.b, 367.b/2, 373, 373/1, 481, 481/1, 484, 490. ZST-1 člen 5, 5/1.
uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih – subjektivni kriterij – sosporništvo – dovoljenost revizije v gospodarskem sporu – formalni preizkus revizije po plačilu sodne takse – razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije
Tožeči stranki sta v tej pravdi materialna sospornika, njune pravice in obveznosti se opirajo na isto dejansko in pravno podlago in sta torej sospornika po 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, zaradi česar gre za gospodarski spor po 484. čl. ZPP.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
stroški stečajnega postopka – soglasje sodišča – predlog upravitelja – pravni interes za pritožbo – terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave – občasne terjatve – redno poslovanje družbe – čas sklenitve pogodb
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da se posamezne obveznosti lahko plačajo kot strošek stečajnega postopka le pod pogojem, da so nastale na podlagi pogodb, sklenjenih v prisilni poravnavi in ne na podlagi pogodb, ki so bile morebiti sklenjene pred začetkom prisilne poravnave, ker tako določa 2. odstavek 289. člena ZFPPIPP.
V poslovni praksi niso redke pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami (blaga ali storitev), pri katerih terjatve upnikov nastanejo z vsakokratno dobavo blaga ali storitve. Zato je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi morale biti v postopku prisilne poravnave sklenjene nove pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi).
sanacija banke – prenos korporacijskih pravic – podrejene terjatve
Tožeča stranka in vsi delničarji bodo morali počakati na zaključek sanacije Ljubljanske banke in tedaj bo moč ugotoviti, ali bodo njihove "podrejene" obveznosti moč izterjati.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0061741
OZ člen 131, 147. ZDR člen 184. ZVZD člen 14, 36, 36/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – varstveni ukrepi – neupoštevanje predpisov po varstvu pri delu – plezanje po opažni stani – potrebna skrbnost delavca
Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj ni upošteval omenjene prepovedi plezanja po opažni steni, od povprečno skrbnega delavca pa se pričakuje, da bo pri delu upošteval predpise (navodila) s področja varstva pri delu. Do tožnikovih poškodb je prišlo izključno zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ne pa zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca.
Postopek z revizijo je začel teči po uveljavitvi ZST-1, zato je glede odmere višine in plačila sodnih taks za revizijo potrebno uporabiti določbe v času vložitve revizije veljavnega ZST-1.
postopek za delitev solastnine – sposobnost biti udeleženec – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – neodpravljiva pomanjkljivost
Pred vložitvijo predloga umrla nasprotna udeleženka ne more biti udeleženka v pravdnem postopku. Gre za neodpravljivo pomanjkljivost, katere posledica je nedovoljenost predloga, kolikor se nanaša na umrlo osebo.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.
začasna odredba – verjetnost terjatve – prepoved razpolaganja s stvarmi obremenjenimi z zastavno pravico
Začasna odredba z dodatno prepovedjo razpolaganja s stvarmi, na katerih tožnica že ima zastavno pravico, zanjo ne bi pomenila nobenega dodatnega zavarovanja.
solastnina- uporaba sorazmernega dela solastne stvari- uporaba tuje stvari v svojo korist
Zavračanje plačila uporabnine z utemeljitvijo, da zaseda svoj idealni solastninski delež nepremičnine, ni upoštevno, ker toženka z bivanjem v solastni nepremičnini posega v tujo nepremičnino in ima korist, ki je v brezplačni uporabi solastninskega deleža tožnikov. Dokler razmerja med solastniki (z delitvijo ali kako drugače) niso urejena, je treba na drug način preprečiti, na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Ocenilo je, da tožba tožeče stranke še vedno ni primerna za obravnavo. Iz navedb tožeče stranke namreč ni mogoče razbrati okoliščin, pomembnih za presojo škodnega dogodka, ni moč razbrati okoliščin, pomembnih za presojo vzročne zveze, tožeča stranka ni pojasnila, v čem in kako je sploh oškodovana niti ni pojasnila okoliščin, relevantnih za presojo njenega zahtevka po višini. Ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila tako, da je primerna za obravnavo, jo je prvostopenjsko sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.