Pri spremembi preživnine se lahko kredit upošteva le za reševanje osnovnega ne pa luksuznega stanovanjskega vprašanja.
Pritožbena navedba o tem, da je potrebno stanovanjske stroške deliti na tri dele, ker naj bi od oktobra 2011 v stanovanju živel partner toženkine matere, je nedopustna (in zato neupoštevna) pritožbena novota. Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za omenjeno navedbo, saj bi imelo njeno upoštevanje ravno nasprotni učinek.
Le če bi sodišče ugotovilo, da je v konkretnih okoliščinah primera prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (ker so na primer terjatve stečajnega dolžnika do upnika (tretje osebe) fiktivne), bi bilo dejanje kompenzacije izpodbojno.
Na poslovno prakso ni mogoče sklepati zgolj iz primerov plačil, ki jih sedaj s tožbo izpodbija tožnik. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da se je poslovna praksa začela oblikovati med strankama glede roka izpolnitve šele s prvim izpodbijanim dejanjem.
Običajnost roka izpolnitve je moč presojati le na podlagi poslovne prakse, ki je med poslovnima strankama dolgotrajnejša in s tem ustaljena.
Ker pravne posledice uspešnega izpodbijanja tožnikovih pravnih dejanj po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP nastanejo, ko postane sodba pravnomočna, po 2. odstavku 278. člena ZFPPIPP pa mora oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje opravljeno, stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, se izkaže tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od celotne vtoževane glavnice za čas od 07. 11. 2009 dalje materialnopravno neutemeljen.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – oblika zahtevka – zahtevek na razveljavitev pogodbe - predkupni upravičenec
Tako sedaj veljavni OZ kot pred njim ZOR od predkupnega upravičenca ne „pričakujeta“ le vložitve zahtevka na razveljavitev pogodbe, ampak tudi postavitev zahtevka na sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji (kar je smisel uveljavljanja predkupne pravice). Oblikovalnemu zahtevku (zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe) je zato moč ugoditi samo, če je skupaj z njim postavljen tudi dajatveni (na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji).
stroški stečajnega postopka – investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika - oddaja opreme stečajnega dolžnika v najem
Stroški investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika so lahko nujni in potrebni, če so tudi ekonomsko upravični. Izhajajoč iz dejstva, da upravljanje stečajne mase obsega tudi možnost oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem, s čimer naj bi se pridobila sredstva za čim boljše poplačilo upnikov, v zvezi z oddajo opreme stečajnega dolžnika v najem pa naj bi nastali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, bi torej prvostopenjsko sodišče moralo tehtati ekonomsko upravičenost teh stroškov glede na koristi, ki naj bi jih imela oddaja opreme v najem za stečajno maso, za kakšne rezervne dele sploh gre in na podlagi česa je stečajni upravitelj sploh ugotovil potrebnost menjave določenih delov opreme.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – solastništvo nepremičnine – odgovornost RS za zapustnikove dolgove
Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti. Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana.
Dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.
Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Ocenilo je, da tožba tožeče stranke še vedno ni primerna za obravnavo. Iz navedb tožeče stranke namreč ni mogoče razbrati okoliščin, pomembnih za presojo škodnega dogodka, ni moč razbrati okoliščin, pomembnih za presojo vzročne zveze, tožeča stranka ni pojasnila, v čem in kako je sploh oškodovana niti ni pojasnila okoliščin, relevantnih za presojo njenega zahtevka po višini. Ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila tako, da je primerna za obravnavo, jo je prvostopenjsko sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
stroški stečajnega postopka – soglasje sodišča – predlog upravitelja – pravni interes za pritožbo – terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave – občasne terjatve – redno poslovanje družbe – čas sklenitve pogodb
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da se posamezne obveznosti lahko plačajo kot strošek stečajnega postopka le pod pogojem, da so nastale na podlagi pogodb, sklenjenih v prisilni poravnavi in ne na podlagi pogodb, ki so bile morebiti sklenjene pred začetkom prisilne poravnave, ker tako določa 2. odstavek 289. člena ZFPPIPP.
V poslovni praksi niso redke pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami (blaga ali storitev), pri katerih terjatve upnikov nastanejo z vsakokratno dobavo blaga ali storitve. Zato je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi morale biti v postopku prisilne poravnave sklenjene nove pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0061741
OZ člen 131, 147. ZDR člen 184. ZVZD člen 14, 36, 36/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – varstveni ukrepi – neupoštevanje predpisov po varstvu pri delu – plezanje po opažni stani – potrebna skrbnost delavca
Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj ni upošteval omenjene prepovedi plezanja po opažni steni, od povprečno skrbnega delavca pa se pričakuje, da bo pri delu upošteval predpise (navodila) s področja varstva pri delu. Do tožnikovih poškodb je prišlo izključno zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ne pa zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
solastnina- uporaba sorazmernega dela solastne stvari- uporaba tuje stvari v svojo korist
Zavračanje plačila uporabnine z utemeljitvijo, da zaseda svoj idealni solastninski delež nepremičnine, ni upoštevno, ker toženka z bivanjem v solastni nepremičnini posega v tujo nepremičnino in ima korist, ki je v brezplačni uporabi solastninskega deleža tožnikov. Dokler razmerja med solastniki (z delitvijo ali kako drugače) niso urejena, je treba na drug način preprečiti, na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13. ZSV člen 26.
oprostitev plačila sodne takse – družinski član – otrok kot prosilec
V družino štejejo sicer prosilec za socialno pomoč in njegov otrok. V obratnem primeru, ko je otrok prosilec za socialno pomoč, pa starši ne štejejo v njegovo družino, saj takšne določbe v 26. členu ZSV ni bilo.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – več predhodnih odredb - skupna hipoteka – narok v postopku izdaje predhodne odredbe
V situaciji, ko se hipotekarni upnik, ki ima skupno hipoteko, odloči po zapadlosti, če dolg ni plačan, zahtevati poplačilo iz iste nepremičnine, ki je bila kasneje dodatno obremenjena še v korist tretje osebe (do takšne situacije bi prišlo v primeru, če bi sodišče predhodno odredbo omejilo le na eno nepremičnino) in ta nepremičnina ne bi zadostovala za poplačilo njegove terjatve, bi tretja oseba ostala nepoplačana.
ZIZ v delu, ki se nanaša na zavarovanje, kar vključuje tudi postopek v zvezi s predhodno odredbo, posebnih določb o opravi naroka ne vsebuje, 29.a člen ZIZ pa določa, da sodišče opravi narok, kadar tako določa zakon ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Praviloma sodišče postopa na podlagi vlog in drugih pisanj. Oprava naroka torej v konkretnem primeru ni bila obvezna in je za zagotovitev kontradiktornosti zadostovalo, da je sodišče pritožnico seznanilo z vlogami nasprotne stranke in svojimi odločitvami in ji s tem omogočilo izjavljanje v pisni obliki.
Nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, katerega dajatveni del oziroma nalog za plačilo je kljub razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi ostal v veljavi, je sodna odločba o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločba domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – stroški izvršilnega postopka – DDV – pooblaščenec kot davčni zavezanec
Izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka. Za odločitev izvršilnega sodišča, ali bo že začet izvršilni postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo, je namreč bistveno le, da je upnik do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil ločitveno pravico (zaradi česar postopek izvršbe ni bil ustavljen že z začetkom stečajnega postopka) ter da do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, še ni bila opravljena.
V konkretnem primeru je bil v stečajnem postopku že izdan (pravnomočen) sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik pa je pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ki jo ima na nepremičninah, ki sta predmet tega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek izvršbe, prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, se bosta opravila v stečajnem postopku.
lastninska pravica - pravica uporabe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - vstop dedičev v pravdo - originarna pridobitev lastninske pravice - smrt stranke s pooblaščencem
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona. Zato je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek.
Dediči umrle tožnice so pravdna stranka že od njene smrti dalje, čeprav so še neznani, na njih se pravilno glasi tudi izrek izpodbijane sodbe. Dediči torej niso pravdna stranka šele od formalnega vstopa v pravdo.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
Postopek z revizijo je začel teči po uveljavitvi ZST-1, zato je glede odmere višine in plačila sodnih taks za revizijo potrebno uporabiti določbe v času vložitve revizije veljavnega ZST-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067903
OZ člen 131, 178.
preklic izjave – objava sodbe - vrednostna sodba - ekskulpacijski razlog – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – komentar novinarja
Trditev toženke, da na železnicah pod preprogo pometajo kriminalna dejanja, meri namreč na Slovenske železnice, ne pa na prvo tožečo stranko. Zato glede tega dela izjave toženke aktivna legitimacija prvo tožnika ni podana. Zahtevek v tem delu je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, čeprav iz drugih razlogov.
Izraženo mnenje novinarke toženke temelji na dveh resničnih dejstvih, zato komentar ni nekorekten niti žaljiv. Zato tudi pritožbene navedbe o negativni konotaciji politične pripadnosti drugega tožnika in politični motivaciji za imenovanje drugega tožnika na vodilno delovno mesto niso utemeljene.