ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prometna nesreča - ekskulpacijski razlog - ravnanje tretjega
Živali (konj) v prometu niso nepričakovan pojav. Zato ni podan ekskulpacijski razlog - ravnanje tretjega, ki je žival (konja) na takšen ali drugačen način spustil na cestišče. Za škodo, ki jo delavec utrpi v prometni nesreči, objektivno odgovarja delodajalec, ki ga je šteti za obratovalca motornega vozila. Poklicna uporaba motornega vozila predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustrezni skrbnosti.
neupravičena pridobitev – odstop od pogodbe – nadomestitev vrednosti opravljene storitve – škoda – dogovorjen popust
Z odstopom od pogodbe je tožena stranka sama zase pridobila koristi (50 % popust), katere zgolj pri naročilu dvomesečnega oglaševanja ne bi bila deležna. Ker je pravna podlaga za pridobitev dogovorjenega popusta pozneje odpadla, je bila tožena stranka neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, zaradi česar je dolžna nadomestiti vrednost opravljene storitve s strani tožeče stranke v polni vrednosti.
dodatek k plači - dodatek za povečan obseg dela - čista denarna terjatev - sodno varstvo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je s tožbo zahteval izplačilo dodatka za povečan obseg dela v skladu s sklepi tožene stranke. Četudi je v ZJU predpisan poseben postopek (sodnega) varstva pravic iz delovnega razmerja, je tožba dopustna, saj lahko delavec (javni uslužbenec) denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem po četrtem odstavku 204. člena ZDR.
obstoj najemne pogodbe – absolutna bistvena postopkovna kršitev – izpodbijanje dejanskega stanja - spor majhne vrednosti
Vprašanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na pritožbeno stališče, da bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pogodbe med pravdnima strankama, katero je v spis vložila nepodpisano in, da bi moralo sodišče odločati na podlagi pravil o dokaznem bremenu, predstavlja pritožbeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
Revizijo, ki jo je vložila stranka sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti dokazovala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3 141, 147, 257, 270, 271, 271/2. ZKP člen 109. 109/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – začasna odredba – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - preživnina -
Začasna odredba, ki je prepovedovala razpolaganje z obstoječimi denarnimi sredstvi na dolžnikovem bančnem računu pri dolžnikovemu dolžniku, pa ni preprečevala prisilne izvršbe, torej tudi ne prenosa sredstev na podlagi sklepa o izvršbi. Z začasno odredbo se namreč ne pridobi zastavna pravica, ki bi varovala vrstni red glede poplačila (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Ko je dolžnikov dolžnik v pojasnjeni situaciji vrnil sklep o izvršbi in ni opravil prenosa zapadlih zneskov iz obstoječih dolžnikovih sredstev na računu, je podana njegova odgovornost skladno določilu 147. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da je bil v prvem sklepu o zavrženju predloga poučen, da lahko vloži nov predlog, ko pridobi zdravniško spričevalo odgovarja, da sodišče s takšno navedbo storilca ni v ničemer zavedlo, saj bi storilec nov predlog, ki bi bil popoln, lahko vložil v zakonsko določenem roku. Storilec tega ni storil, pač pa šele več mesecev po izteku roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen ponovni predlog kot prepozen zavrglo, pravilna. Pritožnik namreč razen zatrjevanja, da je nov predlog vložil prepozno, ker zdravniškega spričevala ni mogel pridobiti pravočasno iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni predložil za svoje trditve nobenega dokaza. Zgolj zatrjevanje razlogov pa za drugačno odločitev sodišča ne zadostuje.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
zasliševanje prič v rednem sodnem postopku – smiselna uporaba ZKP
V rednem sodnem postopku se glede zasliševanja prič, kolikor z določbami ZP-1 ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot to določa prvi odstavek 67. člena ZP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bilo zaslišanje policista kot priče v postopku v nasprotju z določbo 2. odstavka 181. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
presoja odločbe – stanje do izdaje dokončne odločbe
Ker dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje temelji na medicinski dokumentaciji, datirani po izdaji dokončne odločbe, in izkazuje zdravstveno stanje po izdaji dokončne odločbe, ne more predstavljati podlage za odločanje v postopku, v katerem se presoja stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
Sodišče ni prekoračilo zahtevka, ko je z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od zneska 38.400,00 EUR, saj je takšne zamudne obresti tožeča stranka zahtevala v svoji vlogi z dne 22.8.2011. Torej je v tem delu šlo za spremembo tožbe po 2. odst. 184. čl. ZPP, v zvezi s katero tožena stranka ni izrazila svojega nasprotovanja (2. odst. 185. čl. ZPP).
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34 a. tarifna številka 30010. ZST-1A člen 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse
Taksa za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost po 1. 1. 2011 in bo postopek ali dejanje opravljeno po 1. 1. 2011, se glede na citirano prehodno določbo ZST-1A plačuje po predpisih veljavnih v času nastanka taksne obveznosti in taksi, določeni v njih. V konkretnem primeru torej po ZST-1A in Taksni tarifi določeni v njem.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.
III. kategorija invalidnosti – delna invalidska pokojnina – samozaposleni
Tožnik, zavarovan kot samozaposlen, ki ni več zmožen za delo vodje obratovalnice, žagarja in voznika tovornega vozila z avtodvigalom, je zmožen za drugo delo v skrajšanem delovnem času 4 ure z omejitvami, da opravlja pretežno sedeče delo, vsaj dve tretjini delovnega časa, v preostalem času pa hodi na krajše razdalje po ravnem terenu. Razvrsti se ga v III. kategorijo invalidnosti z določenimi omejitvami in časovno razbremenitvijo po 4 ure dnevno ter se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine.
Glede na to, da je storilec vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šele 7.5.2012, torej po izteku petnajstdnevnega roka od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je takšen predlog prepozen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno kot prepoznega zavrglo. Pritožba pravilnosti takšnega zaključka ne more izpodbiti z navajanjem spletnih mnenj in lastnih pogledov na namen določb 202.d člena ZP-1.
ZPP člen 82, 139, 139/3, 205, 205/1-1, 208, 208/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 72/4.
smrt stranke – prekinitev postopka – smrt podjetnika posameznika – začasni zastopnik za primer smrti – vročanje na naslov iz registra
Treba je ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po določilih ZPP.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka pri stroških prevoza na delo in z dela ni upoštevala veljavnih določb tarifnih prilog k SKPgd in panožni kolektivni pogodbi, ampak je tožnici izplačevala to povračilo le v višini 60 % stroškov javnega prevoza. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do 100 % povračila stroškov javnega prevoza utemeljen.
Sodno pisanje (tožba) bi se moralo po začetku stečajnega postopka vročiti stečajni upraviteljici na naslovu, ki je bil naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri ministrstvu za pravosodje. Ker je bilo pisanje vročeno (po fikciji) na drugem naslovu, se sodba ne more šteti za vročeno in ne more postati pravnomočna. Potrdilo o pravnomočnosti se razveljavi.