OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL0069543
ZMZPP člen 17, 17/1, 17/2. Zakon o trgovačkim društvima člen 241, 241/4. OZ člen 1013. ZPP člen 212.
poroštvena izjava – verodostojnost podpisa – pravilnost podpisa - uporaba prava ustanovitve pravne osebe – zastopanje pravne osebe – trditvena podlaga
Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.
ZPP člen 82, 139, 139/3, 205, 205/1-1, 208, 208/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 72/4.
smrt stranke – prekinitev postopka – smrt podjetnika posameznika – začasni zastopnik za primer smrti – vročanje na naslov iz registra
Treba je ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po določilih ZPP.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka pri stroških prevoza na delo in z dela ni upoštevala veljavnih določb tarifnih prilog k SKPgd in panožni kolektivni pogodbi, ampak je tožnici izplačevala to povračilo le v višini 60 % stroškov javnega prevoza. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do 100 % povračila stroškov javnega prevoza utemeljen.
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 48/1, 339, 339/1, 339/1-4, 482, 482/1, 482/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodja - odpoklic - utemeljen razlog - stvarna pristojnost
S tožnikovim odpoklicem s funkcije poslovodje pri toženi stranki je podane utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo tako dogovorjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili za opravljanje poslovodne funkcije.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
Ker toženec odgovora na tožbo ni podal v roku 30 dni, je sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
Ker pri tožniku obstaja preostala delovna zmožnost (zmožen je za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal fizično lažje delo z bremeni do 10 kg, pretežno sede) in tako ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
ZP-1 člen 114, 114/4, 155, 155/1-VI. ZVCP-1 člen 132, 132/13.
pravica do obrambe – pravica do zaslišanja obremenilnih prič – pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov
Sodišče prve stopnje je kršilo obdolženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič v nadaljnjem postopku, ko se je odločilo, da bo kot priči zaslišalo M.K. in L.F., policista PP, obdolženca pa k procesnim dejanjem ni povabilo. Obdolženi je svoj zagovor gradil na tem, da se je na kraju nesreče prebudil šele takrat, ko so prišli policisti, da o tem, da bi na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ne ve ničesar, spomni pa se, da so bili na kraju tudi zdravniki. Obdolženi se v zagovoru ni odrekel pravici, da je navzoč pri posameznih procesnih dejanjih sodišča niti ni bil seznanjen, katera procesna dejanja namerava sodišče v nadaljnjem postopku izvesti. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zaslišalo kot priči policista, prav njuni obremenilni izjavi pa sta ključen dokaz za ugotovitev sodišča o tem, da je obdolženec storil očitani prekršek, torej, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (ob tem, ko ga sam zanika, oziroma se ga ne spomni), bi mu zato moralo dati možnost, da bi se s pričama soočil in ju zaslišal ter mu tako dati možnost, da bi njunima izpovedbama oporekal, s tem gradil svoj zagovor in se na ta način učinkovito branil.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vrednost podedovanega premoženja - odgovornost za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja – RS kot prevzemnica zapuščine – višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti – ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, torej se obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko ugotovi le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku zapustnikove smrti.
OZ člen 633, 633/1, 637. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
pogodba o delu - notifikacija napak - uporaba objekta - pregled in prevzem dela - uzance
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe.
ZPP člen 139, 139/6. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov - socialna ogroženost
Ker pri tožniku ne gre za socialno ogroženost, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge, poleg tega pa dolg tudi ni neizterljiv, saj davčna uprava ves čas skuša dolg izterjati, niso izpolnjeni pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 67/3.
invalidska pokojnina – kategorija invalidnosti
Pri tožniku, ki je še zmožen opravljati drugo delo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni dopolnil starosti 63 let, nima pravice do invalidske pokojnine.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34 a. tarifna številka 30010. ZST-1A člen 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse
Taksa za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost po 1. 1. 2011 in bo postopek ali dejanje opravljeno po 1. 1. 2011, se glede na citirano prehodno določbo ZST-1A plačuje po predpisih veljavnih v času nastanka taksne obveznosti in taksi, določeni v njih. V konkretnem primeru torej po ZST-1A in Taksni tarifi določeni v njem.
Trditvenemu bremenu se tožeča stranka ne more izogniti s sklicevanjem na 214. člen ZPP v smislu, da predstavlja izpolnitev zahtevka nesporno dejstvo, ki ga sodišču ni treba ugotavljati, stranki pa ne dokazovati. Tožeča stranka mora najprej sama postaviti ustrezne trditve za svoje zahtevke, česar sodišče prve stopnje ne more nadomestiti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 174. ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 12, 213, 243, 254.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - subjektivni rok - zaključek zdravljenja - invalidnost - predhodno vprašanje - sodni izvedenec - nepremoženjska škoda - mesečna renta - izgubljeni dobiček
Zdravljenje je bilo v tožnikovem primeru zaključeno, preden je bila pri njem ugotovljena invalidnost I. kategorije invalidnosti. Zato ni mogoče šteti, da je začel teči subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve z dnem nastanka invalidnosti. Ta rok je začel teči z dnem zaključka zdravljenja in je do vložitve tožbe že potekel. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine je zaradi zastaranja neutemeljen.
Sklicevanje tožene stranke na zavrnitev računa št. 2090665 z dne 21. 09. 2009, po vsebini ne dokazuje trditve tožene stranke, da je šlo za akontacijo in da bi bilo treba izdelati obračun, na kar naj bi tožena stranka tožečo stranko opozorila pri izstavitvi računa. Iz vsebine zavrnitve računa ne izhaja, da bi šlo pri plačilu po prvem nesporno plačanem računu le za plačilo akontacije. Predmet zavrnitve računa se je nanašal na ne predložitev potrjenega zapisnika o količinskem in kvalitetnem prevzemu opravljenih del ter, da je treba s predstavnikom naročnika uskladiti količine, cene na enoto in rok plačila računa.