ZPP člen 22, 46, 47, 47/1, 51, 52, 52/2, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 354, 354/1, 485. OZ člen 275.
ugovor krajevne pristojnosti - krajevno nepristojno sodišče - bistvena kršitev določb postopka - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - postopek o prekršku
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izračun obresti - navedba vrednosti spornega predmeta - odmera odvetniških stroškov - predhodne degenerativne spremembe - odmera odškodnine - prometna nesreča - izguba na dobičku
Sodišče prve stopnje prav tako ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da je tožnik ob škodnem dogodku bil star 80 let, pomeni, da bi se njegove gibalne sposobnosti, tudi če škodnega dogodka ne bi bilo, nedvomno začele po naravni poti manjšati.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna taksa kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je v zakonu določeno kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4021 ZST-1, ki določa, da se za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača sodna taksa 55 EUR.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb, da je tožnik priznal, da je ukradel radio in protipravno uporabljal službeno vozilo, zaradi česar je bilo porušeno medsebojno zaupanje, ter da je bil tožnik za opravljeno delo pošteno plačan, zato ni mogoče upoštevati, kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa tudi sicer ne bi bile relevantne.
URS člen 23. ZFPPIPP člen 48, 121, 121/1. ZPP člen 206, 206/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - aktivna procesna legitimacija upnika - pomanjkljivi razlogi za odločitev - pogoji za prekinitev postopka - smiselna uporaba ZPP v stečaju - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je sicer dopustna, vendar pa je pri tem, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, treba pravila ZPP na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljati le smiselno. Pri tem pa mora sodišče prve stopnje tudi presoditi, ali in v kolikšni meri bo s tem kršena upnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vse ob upoštevanju temeljnih načel stečajnega postopka.
Na odločitev pomembno vpliva upnikova ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V postopkih zaradi insolventnosti je eno od temeljnih načel postopka tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. Po oceni višjega sodišča pa ta pravica glede na okoliščine konkretnega primera prevlada in zato stečajnega postopka ni dopustno prekiniti.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053211
ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prenehanje dediščinske skupnosti - solidarna obveznost dedičev
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 132. člena ZD, saj je ta določba relevantna le za čas obstoja dediščinske skupnosti, ki pa je v obravnavanem primeru prenehala (s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi. Glede na to, sodišče prve stopnje tudi ni napačno uporabilo 142. člen ZD. Z razdelitvijo zapuščine se podedovano premoženje zlije s premoženjem dediča.
Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tretji nasprotni udeleženki, niso pretirani in so v celoti v skladu z veljavno OT za posamezno opravilo.
Pritožnik ne uveljavlja nobenega od pritožbenih razlogov, saj zgolj pojasnjuje, da takse ni plačal, ker se njegovih trditev ne upošteva, ne izpodbija pa bistvenih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v ugovoru, vloženem 24. 5. 2021, ni navedel relevantnih ugovornih razlogov in da je njegov ugovor, vložen 8. 6. 2021, prepozen.