Ob ugotovljenih okoliščinah, ko je torej do škodnega dogodka prišlo, ko je pes zavarovanke tožene stranke napadel tožnikovega psa, ki je mirno sedel ob tožniku, in je tožnik takoj po ugrizu, ko se je začel njegov pes braniti in je prišlo med psoma zgolj do manjšega incidenta, kot je menil izvedenec, temu pa očitno sledilo tudi sodišče prve stopnje (saj je ugotovilo, da se psa nista spopadla), izpustil tako povodec kot ovratnico ter stekel proti koči, po oceni pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da je tožnik reagiral narobe in da je s svojim nepravilnim ravnanjem soprispeval k škodi, ki mu je nastala. Tožnik je ob napadu psa zavarovanke tožene stranke, s tem ko je prijel svojega psa še za ovratnico, reagiral tako, kot je v danih okoliščinah pričakovati od povprečno razumnega človeka, soočenega z nevarnostjo, ki grozi njegovemu psu oziroma njemu samemu. Takšnemu hipnemu odzivu v trenutku, ko se njegov pes sploh še ni branil, pa je nato takoj po ugrizu in ko je med psoma prišlo do incidenta (in nesporno ni prišlo do spopada) sledil odziv tožnika z oddaljitvijo iz neposredne bližine psov, ki ga kot pravilnega opisuje izvedenec za primer, ko pride do spopada psov. V situaciji, ko preti napad psa, po prepričanju pritožbenega sodišča ni neobičajno, da človek, ki je na sprehodu s psom in ima svojega psa pravilno na povodcu, odreagira tudi tako, da prime svojega psa še za ovratnico, kot je to storil tožnik. Tožnik je ravnal primerno in ustrezno, saj je ravnal tako, da njegov pes ne bi koga poškodoval. Za potrebno nadzorstvo nad psom je namreč poskrbljeno, kadar je takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Po obrazloženem potek dogodka ne daje podlage za deljeno odgovornost, saj tožniku (ki tudi sicer nesporno psa zavarovanke tožene stranke ni niti izzival niti ščuval niti ni dal kakršnegakoli povoda za napad) ni moč očitati nedopustnega ravnanja. Zgolj opisano instinktivno ravnanje (prijem za ovratnico) kot odziv na pretečo nevarnost ne pomeni protipravnega ali neskrbnega ravnanja, zato ni pogojev za deljeno odgovornost, ampak je tožnik upravičen do popolne odškodnine (169. člen v zvezi s prvim odstavkom 171. člena OZ).
nadaljnji izvršilni stroški - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Upnik utemeljeno navaja, da so njegovi stroški nastali po začetku stečaja dolžnika in zaradi ravnanj dolžnika, ki je vložil (neutemeljeno) pritožbo zoper pravilni sklep z dne 8. 7. 2020, da ostane v veljavi upnikova ločitvena pravica in da se bo o poplačilu terjatve odločalo v stečajnem postopku.
O kasneje nastalih stroških odloča sodišče v postopku, kjer so nastali, le poplačilo se bo opravilo v stečajnem postopku.
Upnik, ki je dolžniku poslal pisno obvestilo o odstopu od kreditne pogodbe, pred tem pa na enak način tudi opomin s 15-dnevnim rokom za plačilo zapadlih obveznosti, priporočeno s povratnico, ki je glede na uradni zaznamek pošte ni dvignil, je zadostil zakonskim zahtevam za (predčasno) zapadlost notarskega zapisa.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nestrinjanje z razvezo
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določilo 98. člena DZ in določilo 20. člena DZ, ko je zaključilo, da je takšna zakonska zveza, ki evidentno ne temelji več na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, vsaj za predlagatelja nevzdržna, zaradi česar je povsem pravilno sledilo predlogu predlagatelja in kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, zakonsko zvezo razvezalo. Ob tem je pravilno pojasnilo, da njegova odločitev ne more biti drugačna kljub dejstvu, da se nasprotna udeleženka ne strinja z razvezo zakonske zveze, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri čemer pa niti ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
Določbo prvega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da spričo pripoznave tožbenega, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi – ne gre razlagati v smislu, da mora sodišče nemudoma izdati sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi. Na navedeno nakazuje tudi določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da se izdaja sodbe na podlagi pripoznave odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz drugega odstavka 316. člena ZPP poprej dobijo obvestila. Predmetno določbo je tako mogoče razlagati smiselno tudi tako, da se izdaja sodbe na podlagi pripoznave v konkretnem primeru odloži, da sodišče prve stopnje ugotovi oziroma presodi, ali je zahtevek za ugotovitev neobstoja predkupne pravice utemeljen.
ZUPJS člen 28.. SZ-1 člen 121, 121/3, 121/4.. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1, 14/5.
subvencija tržne najemnine
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je pri izračunu subvencije pravilno upoštevalo velikost stanovanja 30 m², ker je tožnica samska oseba. Za upoštevanje dejanske površine, ki je večja od 30 m², zato ni nobene podlage, kakor tudi ne za upoštevanje še drugih okoliščin pri izračunu subvencije. Tako ni mogoče upoštevati dejanske površine v izmeri 80 m² niti razlogov, zaradi katerih ima tožnica v najemu večje stanovanje, kakor tudi ne drugih okoliščin, na katere se sklicuje pritožba.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - ugovorni razlog prenehanja terjatve - ugovor po izteku roka
Navedbe o poplačilu se nanašajo na samo terjatev, zato predstavljajo razloge za ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ, kar je tudi pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, ne predstavljajo pa pravnoupoštevnega ugovornega razloga zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054284
DZ člen 290. ZZZDR člen 5a, 5a/1, 105, 105/1, 105/2, 105/3, 123, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 243, 313, 313/1, 313/2, 413. URS člen 22.
preživninska obveznost - višina preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec klinične psihologije - skupno starševstvo - dokazna ocena - metode dela - pravica do izjave - rok za izpolnitev dajatve - odločanje o stroških po prostem preudarku
Ker se tožeča stranka ni strinjala z zaupanjem v vzgojo in varstvo obema staršema, je pravilna odločitev, da skupno starševstvo ni možno.
Pri ugotavljanju potreb posameznega otroka gre za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok.
Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora le-ta izpolniti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in določilo rok petnajstih dni za izpolnitev dajatve.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - smiselna uporaba določb ZIZ - odtujitev in obremenitev nepremičnine
Konkretne vsebinske navedbe oškodovane družbe, podkrepljene s predloženimi dokazi oziroma sklicevanjem na obstoječe dokaze v spisu, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah pooblaščenca terjajo ustrezno vsebinsko odločitev oziroma ugoditev predlogu za začasno zavarovanje, ko sodišče (še) ne odloča s standardom gotovosti, temveč verjetnosti.
Ker pa zakon oziroma peti odstavek 502.a člena ZKP, zoper sklep o odreditvi začasnega zavarovanja obdolžencu zagotavlja kontradiktorni postopek, najprej z vložitvijo ugovora, šele nadalje pa je v devetem odstavku istega člena uzakonjena še pravica do pritožbe, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 403. člena ZKP).
Pritrditi je toženki o neutemeljenem priznanju 50 točk za obvestilo stranki o končanem postopku in 50 točk za ugotovitev pravnomočnosti po 3. točki tar. št. 39 OT. Neutemeljeno je razlogovanje toženke, da se sklep Psp 253/2017 z dne 21. 9. 2017 nanaša samo na za posvet s stranko in pregled spisa. Tovrstno pravno naziranje se nanaša tudi na potrditev pravnomočnosti in končnega poročila, saj ne obstoji utemeljen razlog za nasprotno tolmačenje. Gre za storitve, ki niso samostojne in so neločljivo povezane z drugimi samostojnimi storitvami. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti sodbe in končno poročilo sta logična posledica dejstva, da je tožnik sprožil postopek, ki se konča s pravnomočnostjo.
S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika z odločbo CSD, je odpadel razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke drugega odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje, niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
Tožena stranka je ravnala pravilno in strokovno, izdrtje obeh zob pa je bilo nujno potrebno in skladno s pravili medicinske stroke.
Tožnica ni dokazala, da je tožena stranki nastala škoda zaradi nestrokovnih posegov v njeni ustni votlini. Posegi so bili opravljeni z njeno privolitvjo in soglasjem, pred samimi posegi pa je bila izpolnjena pojasnilna dolžnost.
S strani tožene stranke je bila pred posegi opravljena tudi potrebna pojasnilna dolžnost skladno z 20. členom ZPacP, tožnica pa je svobodno privolila v vse opravljene posege v njeni ustni votlini. ZPacP v petem odstavku 26. člena sicer določa, da mora biti pacientova privolitev za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, dokumentirana na obrazcu iz 27. člena tega zakona. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri izdrtju zoba za mali operativni poseg, ki je lahko povezan z večjimi tveganji in obremenitvami. Vendar odsotnost takšnega pisnega obrazca ne odreka veljavnosti tožničine privolitve, ki je bila izražena ustno in konkludentno z večkratnim obiskom zdravstvene ustanove, kjer je bilo opravljenih več kontinuiranih posegov, in plačilom računov po vsaki opravljeni storitvi, brez ugovarjanja v zvezi z vrsto opravljene storitve.
Razjasnjevalna dolžnost sicer sodišču nalaga, da stranko spodbudi, da dopolni pomanjkljive navedbe o odločilnih dejstvih, vendar le ob predpostavki, da stranki ni mogoče očitati, da bi lahko ob potrebni skrbnosti podala navedbe tudi sama. Sodnik odvetnika ni zavezan poučevati o tistem, kar se sme pričakovati, da odvetnik ve. To pa je gotovo, da mora utemeljiti predlog za stransko intervencijo s pojasnilom o obstoju materialnopravnega razmerja med predlagateljico in stranko postopka, ne pa zgolj predložiti sklep, iz katerega naj sodišče potem samo išče manjkajoče trditve.
spor majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - izvedba javne prireditve - razveza pogodbe - učinek razvezane pogodbe - kondikcijski zahtevek - aktivna legitimacija - trditveno in dokazno breme - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogovor je bil po ugotovitvi sodišča prve stopnje razvezan dne 3. 7. 2020, zato imata stranki v primeru, če je katera popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar sta dali (111. člen OZ). Zaradi razveze Dogovora toženka nima pravne podlage za zadržanje zneskov.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - solidarne obveznosti - druga vrsta postopka - gospodarski spor - razdružitev postopka - ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe - nastanek taksne obveznosti
Ker je za zahtevek zoper prvo toženo in drugo toženo stranko predpisana druga vrsta postopka, bi morala tožeča stranka glede na pravila ZPP že na začetku vložiti dve ločeni tožbi. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka, če bi navedeno upoštevala, skladno s 5. členom ZST-1, plačati sodno takso za vsako tožbo posebej. Četudi je do razdružitve prišlo na podlagi sklepa sodišča, pa zato tožeča stranka ne more biti v ugodnejšem položaju kot stranka, ki bi že v začetku pravilno vložila dve tožbi. Pritožbene navedbe, da kljub razdružitvi postopka ni razloga za nastanek nove taksne obveznosti, se tako izkažejo kot neutemeljene.
padec na poledenelem pločniku - nevarna stvar - posipanje proti poledici - opozorilne table
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da je šlo za povsem običajno pohodno površino, ki za povprečnega posameznika ni mogla predstavljati nevarne stvari, in šteje za zmotno pritožbeno stališče, da je površina, na kateri se nahaja led, neobičajna pohodna površina. Pravilno je tudi obrazložilo, da je o tem, da poledenela tla v zimskem času niso nevarna stvar, hoja po njih pa ni nevarna dejavnost, že zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče, sledi mu tudi prevladujoča praksa višjih sodišč.
motenje posesti - rok za tožbo - posestnik - imetnik - pravica do posesti - zamenjava ključavnice
Imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari, kar pa tožena stranka glede na razloge izpodbijanega sklepa in podatke spisa ni niti zatrjevala. Trditve tožene stranke v zvezi z okoliščinami po drugem odstavku 418. člena Obligacijskega zakonika (OZ) na zaključek o obstoju pooblastilnega razmerja v zvezi s spornim stanovanjem, torej da se je tožeča stranka dolžna ravnati po navodilih odstopnika terjatve, ne morejo vplivati, sodišče prve stopnje pa je pravilno obrazložilo, da pravica do posesti v posesornem sporu ni pravno relevantna.
Glede na to, da mora sodišča prve stopnje v skladu s 1. in 2. odstavkom 454. člena ZPP takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, narok obvezno izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov, bi moralo tako postopati tudi v tej konkretni zadevi, saj je tožeča stranka zahtevala (predlagala) izvedbo naroka. Ker pa sodišče prve stopnje naroka ni razpisalo, čeprav bi ga moralo, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ – poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora – preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro nato sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.