odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - prirast premoženja - prijava premoženja - stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja
V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Tožnikov ugovor, da bi morala biti takšna davčna obveznost predvidena v materialnem zakonu in ne v ZDavP-2 ni utemeljen. Ni namreč neobičajno, da procesni zakoni vsebujejo tudi materialnopravne določbe, kakršna je tudi zadevna določba in vrsta drugih določb ZDavP-2. Takšno stališče je že večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče. Zato obravnavana ureditev ni v nasprotju z obstoječo zakonsko ureditvijo (v ZDavP-2 in v ZDoh-2) in tudi ne posega v ustavno varovano načelo zaupanja v pravo.
Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da je predmet prijave premoženje, ki je v lasti davčnega zavezanca v času prijave. V konkretnem primeru je davčni organ pred uvedbo postopka tožnika pozval k prijavi premoženja. V postopku inšpiciranja pa ga je s posebnim sklepom pozval še k predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na stanje premoženja na dan 1. 1. 2006 (in ne k prijavi premoženja iz 69. člena ZDavP-2), stanje premoženja in obveznosti na navedeni dan je namreč nedvomno podatek, ki vpliva na prirast premoženja in s tem na višino davčne osnove. Njegovo razkritje je zato dolžnost zavezanca za davek. Na tožniku je namreč breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje. Stališče tožnika, da je zahteva za predložitev podatkov o stanju njegovega premoženja na začetku inšpiciranega obdobja neskladna z določbami ZDavP-2 oziroma celo neustavna, je torej neutemeljeno.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. OZ člen 311, 312, 317.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - neobstoj dolga - prenehanje terjatve davčnega dolžnika do dolžnikovega dolžnika - pobot
Tožnica v obravnavanem primeru, kolikor se sklicuje na prenehanje zarubljene terjatve s pobotom s terjatvami, ki jih ima sama do davčnega dolžnika, glede na veljavno zakonsko ureditev ne more uspeti. Ob vročitvi izpodbijanega sklepa tožnici in tudi v času, ko je podala pobotno izjavo, namreč terjatev davčnega dolžnika še ni zapadla. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot te terjatve z nasprotnimi terjatvami tožnice do davčnega dolžnika, saj ni bil izpolnjen v 311. členu OZ predpisan pogoj zapadlosti obeh terjatev.
Ko ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika, mora dolžnikov dolžnik podati dovolj konkretne navedbe in tudi ponuditi dokaze zanje. Vendar postopka ni mogoče reducirati na presojo, ali je dolžnikov dolžnik o svojih navedbah uspel prepričati davčni organ. Primarno je davčni organ (že prvostopenjski in še toliko bolj drugostopenjski, ko odloča o ugovoru) tisti, ki je dolžan ugotoviti vsa dejstva in izvesti vse dokaze, ki so lahko pomembni za odločitev, ter pri tem dosledno spoštovati z zakonom določene procesne pravice udeležencev postopka.
Glede na pravni učinek sklepa o izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika je z ugovorom dolžnikovega dolžnika dopustno uveljavljati tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa dolžnikovemu dolžniku. Zato je za odločitev o ugovoru lahko relevantna tudi izpolnitev dolžnikovega dolžnika, ki je bila opravljena sicer po datumu izdaje sklepa o izvršbi, vendar pred njegovo vročitvijo dolžnikovemu dolžniku.
ZBPP člen 23, 23/3, 23/3-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonec prosilca - povezanost z družino - tožbena novota
Dejstvo, da je bil predlog za razvezo zakonske zveze vložen po vložitvi predloga za dodelitev BPP, samo po sebi ne pomeni, da tožnik tega ne bi mogel navesti v postopku odločanja o njegovi prošnji za BPP. To pomeni, da so tožbene navedbe o tem, da A.A. ni več povezana s tožnikovo družino, nedovoljene tožbene novote, ki ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.
Dve različni pozitivni meritorni odločbi ne moreta obstajati, ker bi se izključevali. Pri presoji podanosti uveljavljenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 274. člena ZUP je treba presoditi, ali obe odločbi pri enakem dejanskem in pravnem položaju drugače rešujeta isto upravno zadevo. Gre torej za presojo istovetnosti upravne zadeve (objekta) in stranke (subjekta), vendar za dve različni odločbi, od katerih poznejša odločba ne more obstajati. V obravnavani zadevi toženka presoje na ta način ni pravilno napravila in je posledično določbo nepravilno uporabila.
po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv stranki k izjavi - vročanje - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Zaradi kršitve pravil ZUP o vročanju je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe. V zadevi je bil namreč poziv k izjavi poslan tožniku osebno, čeprav je prošnjo za BPP vložil po odvetniku. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu; v tem primeru se šteje, da je dokument vročen stranki takrat, ko je vročen njenemu pooblaščencu. Res je sicer, da po podatkih upravnih spisov pooblastilo, navedeno kot priloga, vlogi za BPP ni bilo priloženo, kar pa ne daje podlage za to, da se vloga obravnava kot vloga stranke, ki nima pooblaščenca. Glede na določila 55. člena ZUP je namreč v takšnem primeru organ dolžan pooblaščenca pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo, in če pomanjkljivost v danem roku ni odpravljena, vlogo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Tožnik v tožbi navaja, da naj bi fotografija dokazovala, da ni nihče "po obt." ne vstopil in ne izstopil iz prostora. Ker je bil obt. (to je obtoženec) zaradi nezakonitega vstopa tožnik, kar v zadevi ni sporno, okoliščina, da v prostore nihče po njem ni vstopil in izstopil, ne dokazuje tistega, kar želi dokazati, to je tega, da v prostore ni vstopil niti on sam. Navedeno pomeni, da predlagani dokaz, tudi če se ga obravnava kot novega, glede na vsebino kazenske zadeve očitno ni tak, da bi se mogla dovoliti obnova.
Ker je bilo z odločbo z dne 15. 4. 2002 odločeno o denacionalizaciji parc. št. 226/1 in 227 v celotnih površinah, se sodišče strinja z zaključkom organa, da je bilo o teh dveh parcelah že v celoti odločeno. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da je bilo odločeno o denacionalizaciji navedenih parcel v obliki odškodnine v obveznicah, saj je določitev odškodnine za podržavljeno premoženje le ena izmed oblik vračila podržavljenega premoženja, če vračilo v naravi ni možno. V postopku denacionalizacije se namreč vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno, v obliki, ki je glede na pogoje iz ZDen možna.
Tožnica je neutemeljeno zahtevala še dodatno površino obeh parcel, ki ju ni nobena izmed teh parcel imela, zato je bila njena vloga pravilno zavržena.
odmera dohodnine - obnova postopka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - dvigi z računa gospodarske družbe - vračilo posojila
Izpodbijana odločitev je pravilna iz razlogov, ki jih je navedel že drugostopenjski organ v svoji odločbi. Ni namreč spora o tem, da je tožnik z računov družbe A. dvigal denarna sredstva. Da bi šlo pri tem za vračila posojil, ki jih je kot lastnik dajal družbi, ni uspel dokazati. Listine, ki jih je predložil (šele) v pritožbenem postopku, tudi po presoji sodišča ne izkazujejo verodostojno ne zatrjevanega posojilnega razmerja med družbo A. in tožnikom in še manj, da bi šlo pri obravnavanih dvigih denarja z računa omenjene družbe prav za vračilo danega posojila.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - soglasje za gradnjo bližje meji
Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da kot zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, ki je v naravi javna pot, ne daje soglasja za gradnjo enodružinske hiše bližje parcelni meji od predpisanih 3 m. Izpodbijani sklep po presoji sodišča ni upravni akt v smislu določb ZUS-1.
Tožnica kot lastnica zemljišča zgolj zaradi dejstva, da se na njeno zemljišče z investitorjeve nepremičnine steka meteorna voda, če tako stekanje ni zajeto v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v PGD, ne more doseči udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V tej zadevi je bistvenega pomena to, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 36/2014-3 z dne 13. 5. 2014 pravilno ravnala, ko ni ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3429/2013 z dne 12. 12. 2013. Dejstvo, da je bila odločitev Upravnega sodišča v odločbi št. Bpp 36/2014-3 z dne 13. 5. 2014 pravilna, izhaja iz tega, da je sodišče tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3429/2013 z dne 12. 12. 2013 zavrnilo s sodbo opr. št. I U 295/2014. Ker je bila torej odločitev v zadevi št. Bpp 36/2014 pravilna, je posledično temu pravilna tudi odločitev tožene stranke št. Bpp 174/2014-2 z dne 4. 8. 2014, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki bi jih po zakonu moral izčrpati.
ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 37, 37/1, 37/1-1.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi tudi sodišče zaključuje, da je treba prejemke, ki jih tožnik prejema kot vodja trženja družbe d.d., obravnavati kot njegove obdavčljive osebne prejemke in ne kot prihodke družbe d.o.o., katere ustanovitelj, direktor ter edini zaposleni v tej družbi je bil v spornem obdobju tožnik. Določila pogodbe o opravljanju strokovnih storitev namreč kažejo na opravljanje odvisne dejavnosti in sicer delo po navodilih in smernicah družbe ter poročanje predsednici uprave, iz osnutka oziroma delovne verzije sistemizacije delovnih mest, ki odraža dejansko stanje v družbi, pa je tudi razvidno, da je kot vodja trženja v podjetju določen tožnik.
Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 člen 4, 4-3, 4-7. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013 člen 17.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja - namakalni sistem
Tožena stranka je po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožnik za ukrep A1 ni upravičen do sredstev iz razloga, ker nima obstoječega namakalnega sistema, pač pa ga postavlja na novo. Za tak zaključek namreč nima podlage niti v določbah javnega razpisa niti v določbah Pravilnika Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013. Da vlagatelj lahko pridobi sredstva tudi za prvo postavitev namakalnega sistema pa izhaja tudi iz ciljev, ki jih naložbe zasledujejo skladno z določbo 3. točke 4. člena Uredbe (ES) št. 1857/2006, to je zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije
Upravni organ je utemeljeno ugotovil, da se sme z zadevnim pravnim poslom zaščitena kmetija deliti, saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija. Uspela dražiteljica je namreč nosilka kmetijskega gospodarstva in obdeluje oziroma ima v uporabi več kot 1 ha kmetijskih zemljišč, ki ležijo v neposredni bližini parcel, ki so predmet odobritve pravnega posla.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni zapustil RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, po letu 1997 pa se tudi nesporno ni poskušal vrniti v RS in nadaljevati z dejanskim življenjem v RS, saj si je življenje uredil v Republiki Srbiji in si tam tudi pridobil državljanstvo, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožničin mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče sicer ne dvomi v obstoj tožničine življenjske stiske, vendar pa ZBPP ne daje podlage za upoštevanje drugih okoliščin, ob ugotovitvi višine tožničinega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP).
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - podaljšanje dovoljenja - dokazilo o sprejemu na študij - razlaga pojma študent
ZTuj-2 v 44. členu ne zahteva, da bi moral imeti prosilec status študenta. V tretjem odstavku 44. člena je sicer navedeno, da je pogoj za izdajo dovoljenja dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent. Vendar pa v tem določilu ne piše, da bi ta študent obvezno moral imeti tudi status študenta, saj je študent lahko tudi brez statusa študenta, kar pomeni, da je še vedno sprejet na študij, da ima pravico opravljati vse študijske obveznosti, le da nima statusa študenta, zaradi česar ni upravičen do nekaterih ugodnosti, ki veljajo le za študente.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum oprave storitve
Prosilcu je bila dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe v zadevi P 258/2008. Pritožba je bila vložena 2. 4. 2013, zato je tožena stranka pravilno presodila, da je tožnica napotnico, ki jo je dne 24. 12. 2013 predložila toženi stranki, vložila prepozno. Po presoji sodišča je za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi treba upoštevati določbo 40. člena ZBPP in na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožničini ugovori, ki se nanašajo na pooblastilno razmerje med tožnico in njeno stranko, niti ugovori, ki se nanašajo na opravljeno storitev.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene pravne pomoči - sodna poravnava
Iz zapisnika o sklenjeni sodni poravnavi izhaja, da sta se pravdni stranki s sodno poravnavo v celoti poravnali o zahtevkih obeh pravdnih strank iz treh sodnih zadev, tudi o zahtevku toženca o izselitvi tožnice-prosilke (skupaj z otrokoma) iz nepremičnine, kar je bilo predmet spora v pravdni zadevi za katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč. Postopek v pravdni zadevi je bil sicer res ustavljen s sklepom, vendar je bil ustavljen (ravno) zaradi predhodno sklenjenega sporazuma. Tožnik ima zato prav, ko se tudi glede spornega postopka sklicuje na sklenjeno sodno poravnavo in mu sodišče pritrjuje, da je tožena stranka ravnala nepravilno, ko mu ni priznala stroškov za sklenitev sodne poravnave oziroma za sklenitev sporazuma v pravdni zadevi.