ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29. SRS standard 14.10, 21, 22. ZDavP-2 člen 76, 76/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški materiala in storitev - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme
Odločitev, da se tožnici odhodki po obravnavanih računih davčno ne priznajo, je utemeljena v določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2. V skladu s SRS morajo biti vsi vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojne knjigovodske listine. Ko gre za stroške materiala in storitev, se po izrecni zahtevi SRS 14.10 le-ti lahko pripoznajo le na podlagi listin, ki dokazujejo njihovo povezanost z gospodarskimi koristmi. Tožbena trditev, da davčni organ ugotovljeno neverodostojnost knjigovodskih listin utemelji zgolj s citiranjem relevantnih določb SRS, je neskladna z vsebino obrazložitve izpodbijane odločbe. V njej namreč davčni organ opiše in pravilno presodi vsebino knjigovodskih listin in vse dokumentacije, ki jo je v zvezi z zatrjevanimi poslovnimi dogodki predložila tožnica. Že (nesporna) ugotovitev, da so izdajatelji računov t.i. missing traderji, ki storitev niso opravili, zadošča za to, da se obravnavani računi opredelijo kot vsebinsko neverodostojni in da se tožnici na njihovi podlagi izkazani odhodki ne priznajo skladno z 12. in 29. členom ZDDPO-1.
Sodišče ne more slediti stališču, da bi davčni organ ob ugotovljenih neskladnostih in pomanjkljivostih predloženih listin moral dejstva, ki jih je tožnica zatrjevala v postopku, ugotavljati uradoma. Skladno z drugim odstavkom 76. člena ZDavP-2 mora za svoje trditve v davčnem postopku dokaze predložiti oziroma predlagati zavezanec. Na davčnem organu pa je odločitev o tem, ali se predlagani dokazi izvedejo, in presoja izvedenih dokazov.
Lokal vsaj glede gradbenih del za izvedbo okenskih odprtin ni v skladu s predloženimi listinami, zato je pravilno stališče prvostopenjskega organa, da gre za neskladno gradnjo, zaradi neizkazane zakonitosti obstoječe gradnje pa ni mogoče izdati uporabnega dovoljenja.
po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv stranki k izjavi - vročanje - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Zaradi kršitve pravil ZUP o vročanju je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe. V zadevi je bil namreč poziv k izjavi poslan tožniku osebno, čeprav je prošnjo za BPP vložil po odvetniku. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu; v tem primeru se šteje, da je dokument vročen stranki takrat, ko je vročen njenemu pooblaščencu. Res je sicer, da po podatkih upravnih spisov pooblastilo, navedeno kot priloga, vlogi za BPP ni bilo priloženo, kar pa ne daje podlage za to, da se vloga obravnava kot vloga stranke, ki nima pooblaščenca. Glede na določila 55. člena ZUP je namreč v takšnem primeru organ dolžan pooblaščenca pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo, in če pomanjkljivost v danem roku ni odpravljena, vlogo zavreči.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - soglasje za gradnjo bližje meji
Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da kot zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, ki je v naravi javna pot, ne daje soglasja za gradnjo enodružinske hiše bližje parcelni meji od predpisanih 3 m. Izpodbijani sklep po presoji sodišča ni upravni akt v smislu določb ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlog za zavrnitev BPP je v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena in pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.
Dve različni pozitivni meritorni odločbi ne moreta obstajati, ker bi se izključevali. Pri presoji podanosti uveljavljenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 274. člena ZUP je treba presoditi, ali obe odločbi pri enakem dejanskem in pravnem položaju drugače rešujeta isto upravno zadevo. Gre torej za presojo istovetnosti upravne zadeve (objekta) in stranke (subjekta), vendar za dve različni odločbi, od katerih poznejša odločba ne more obstajati. V obravnavani zadevi toženka presoje na ta način ni pravilno napravila in je posledično določbo nepravilno uporabila.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. OZ člen 311, 312, 317.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - neobstoj dolga - prenehanje terjatve davčnega dolžnika do dolžnikovega dolžnika - pobot
Tožnica v obravnavanem primeru, kolikor se sklicuje na prenehanje zarubljene terjatve s pobotom s terjatvami, ki jih ima sama do davčnega dolžnika, glede na veljavno zakonsko ureditev ne more uspeti. Ob vročitvi izpodbijanega sklepa tožnici in tudi v času, ko je podala pobotno izjavo, namreč terjatev davčnega dolžnika še ni zapadla. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot te terjatve z nasprotnimi terjatvami tožnice do davčnega dolžnika, saj ni bil izpolnjen v 311. členu OZ predpisan pogoj zapadlosti obeh terjatev.
Ko ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika, mora dolžnikov dolžnik podati dovolj konkretne navedbe in tudi ponuditi dokaze zanje. Vendar postopka ni mogoče reducirati na presojo, ali je dolžnikov dolžnik o svojih navedbah uspel prepričati davčni organ. Primarno je davčni organ (že prvostopenjski in še toliko bolj drugostopenjski, ko odloča o ugovoru) tisti, ki je dolžan ugotoviti vsa dejstva in izvesti vse dokaze, ki so lahko pomembni za odločitev, ter pri tem dosledno spoštovati z zakonom določene procesne pravice udeležencev postopka.
Glede na pravni učinek sklepa o izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika je z ugovorom dolžnikovega dolžnika dopustno uveljavljati tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa dolžnikovemu dolžniku. Zato je za odločitev o ugovoru lahko relevantna tudi izpolnitev dolžnikovega dolžnika, ki je bila opravljena sicer po datumu izdaje sklepa o izvršbi, vendar pred njegovo vročitvijo dolžnikovemu dolžniku.
ZDDPO-2 člen 10, 12. SRS standard 18.14, 35.21, 35.35.
davek od dohodkov pravnih oseb - izvajalec gospodarske javne službe - prihodki od poslovanja - državna podpora - subvencija - pokrivanje izgube - razumna gotovost glede prejema subvencije
Pokrivanje izgube se upošteva kot subvencioniranje oziroma državna podpora javnemu podjetju in s tem kot prihodki od poslovanja, ki se uvrščajo med prihodke leta, v katerem nastanejo stroški, vendar le pod pogojem, da gre za izgubo, ki je nastala iz razlogov, ki narekujejo subvencioniranje, in če obstaja oziroma je obstajala razumna gotovost, da bo podjetje subvencijo tudi prejelo.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - prirast premoženja - prijava premoženja - stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja
V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Tožnikov ugovor, da bi morala biti takšna davčna obveznost predvidena v materialnem zakonu in ne v ZDavP-2 ni utemeljen. Ni namreč neobičajno, da procesni zakoni vsebujejo tudi materialnopravne določbe, kakršna je tudi zadevna določba in vrsta drugih določb ZDavP-2. Takšno stališče je že večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče. Zato obravnavana ureditev ni v nasprotju z obstoječo zakonsko ureditvijo (v ZDavP-2 in v ZDoh-2) in tudi ne posega v ustavno varovano načelo zaupanja v pravo.
Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da je predmet prijave premoženje, ki je v lasti davčnega zavezanca v času prijave. V konkretnem primeru je davčni organ pred uvedbo postopka tožnika pozval k prijavi premoženja. V postopku inšpiciranja pa ga je s posebnim sklepom pozval še k predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na stanje premoženja na dan 1. 1. 2006 (in ne k prijavi premoženja iz 69. člena ZDavP-2), stanje premoženja in obveznosti na navedeni dan je namreč nedvomno podatek, ki vpliva na prirast premoženja in s tem na višino davčne osnove. Njegovo razkritje je zato dolžnost zavezanca za davek. Na tožniku je namreč breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje. Stališče tožnika, da je zahteva za predložitev podatkov o stanju njegovega premoženja na začetku inšpiciranega obdobja neskladna z določbami ZDavP-2 oziroma celo neustavna, je torej neutemeljeno.
Tožnica kot lastnica zemljišča zgolj zaradi dejstva, da se na njeno zemljišče z investitorjeve nepremičnine steka meteorna voda, če tako stekanje ni zajeto v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v PGD, ne more doseči udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V tej zadevi je bistvenega pomena to, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 36/2014-3 z dne 13. 5. 2014 pravilno ravnala, ko ni ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3429/2013 z dne 12. 12. 2013. Dejstvo, da je bila odločitev Upravnega sodišča v odločbi št. Bpp 36/2014-3 z dne 13. 5. 2014 pravilna, izhaja iz tega, da je sodišče tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3429/2013 z dne 12. 12. 2013 zavrnilo s sodbo opr. št. I U 295/2014. Ker je bila torej odločitev v zadevi št. Bpp 36/2014 pravilna, je posledično temu pravilna tudi odločitev tožene stranke št. Bpp 174/2014-2 z dne 4. 8. 2014, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki bi jih po zakonu moral izčrpati.
Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 člen 4, 4-3, 4-7. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013 člen 17.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja - namakalni sistem
Tožena stranka je po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožnik za ukrep A1 ni upravičen do sredstev iz razloga, ker nima obstoječega namakalnega sistema, pač pa ga postavlja na novo. Za tak zaključek namreč nima podlage niti v določbah javnega razpisa niti v določbah Pravilnika Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013. Da vlagatelj lahko pridobi sredstva tudi za prvo postavitev namakalnega sistema pa izhaja tudi iz ciljev, ki jih naložbe zasledujejo skladno z določbo 3. točke 4. člena Uredbe (ES) št. 1857/2006, to je zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni zapustil RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, po letu 1997 pa se tudi nesporno ni poskušal vrniti v RS in nadaljevati z dejanskim življenjem v RS, saj si je življenje uredil v Republiki Srbiji in si tam tudi pridobil državljanstvo, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožničin mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče sicer ne dvomi v obstoj tožničine življenjske stiske, vendar pa ZBPP ne daje podlage za upoštevanje drugih okoliščin, ob ugotovitvi višine tožničinega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP).
ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 37, 37/1, 37/1-1.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi tudi sodišče zaključuje, da je treba prejemke, ki jih tožnik prejema kot vodja trženja družbe d.d., obravnavati kot njegove obdavčljive osebne prejemke in ne kot prihodke družbe d.o.o., katere ustanovitelj, direktor ter edini zaposleni v tej družbi je bil v spornem obdobju tožnik. Določila pogodbe o opravljanju strokovnih storitev namreč kažejo na opravljanje odvisne dejavnosti in sicer delo po navodilih in smernicah družbe ter poročanje predsednici uprave, iz osnutka oziroma delovne verzije sistemizacije delovnih mest, ki odraža dejansko stanje v družbi, pa je tudi razvidno, da je kot vodja trženja v podjetju določen tožnik.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije
Upravni organ je utemeljeno ugotovil, da se sme z zadevnim pravnim poslom zaščitena kmetija deliti, saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija. Uspela dražiteljica je namreč nosilka kmetijskega gospodarstva in obdeluje oziroma ima v uporabi več kot 1 ha kmetijskih zemljišč, ki ležijo v neposredni bližini parcel, ki so predmet odobritve pravnega posla.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - zamuda pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev
Tožnik je s predložitvijo obračunov davčnih odtegljajev zamujal kot zakoniti zastopnik gradbene družbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik zaradi zamude pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev ni bil obravnavan zaradi prekrška. Prav tako iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati, da bi se naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov davčnih odtegljajev v predpisanih rokih. Vse navedeno pa pomeni, da za osebno krivdo tožnika v zvezi z nepravočasnim oddajanjem obračunov davčnih odtegljajev ne obstaja dovolj dokazov. Tako je preuranjen zaključek, da zaradi tožniku očitane kršitve davčnega predpisa obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 20. 8. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - soglasje za mediacijo - po pozivu za soglasje za mediacijo vložena prošnja
Tožnik v času, ko je prejel poziv, da se izjavi o mediaciji (leta 2011), ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 28. člena ZBPP.