ZDDV-1 člen 138. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1, 34a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
informacija javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV - izrek odločbe
V skladu z 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
Razen zgoraj navedenega pa je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti tudi iz razloga, ker je izrek odločbe nerazumljiv in tudi sam s seboj v nasprotju. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da se odpravi račun. Obenem je ta del izreka v nasprotju s 1. točko izreka, kjer je navedeno, da se 2. točka izreka prvostopenjske odločbe odpravi le v delu, ki se nanaša na 22 % DDV, medtem ko je v 2. točki drugostopenjske odločbe navedeno, da se račun odpravi v celoti, kar pomeni, ne le v delu, ki se nanaša na DDV, ampak tudi v preostalem delu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - soglasje za mediacijo - po pozivu za soglasje za mediacijo vložena prošnja
Tožnik v času, ko je prejel poziv, da se izjavi o mediaciji (leta 2011), ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 28. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožena stranka je po ugotovitvi, da je tožnik v sporu, za katerega mu je bila dodeljena BPP, delno uspel in da mu je bil celoten prisojen znesek odškodnine in stroškov dejansko izplačan, pravilno uporabila določilo 48. člena ZBPP.
Tožnik je zoper svojega skrbnika, to je CSD Šentjur pri Celju, vložil kazensko ovadbo. Zaradi nastalega nasprotja interesov mu je bil postavljen kolizijski skrbnik v skladu z določbo 213. člena ZZZDR. Glede na navedeno je neutemeljen glavni tožbeni ugovor, da je v konkretnem primeru postavitev skrbnika za poseben primer neutemeljena in nezakonita in sprejeta z namenom preprečevanja kazenskega postopka zoper odgovorne osebe CSD Šentjur pri Celju.
dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja - rok za vložitev prošnje - prekluzivni rok - zamuda roka
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona, vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona (ZUSDDD-B). ZUSDDD-B je pričel veljati 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 17. 10. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - diskrecijska pravica - podrejanje pravnemu redu RS
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v listinah predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica, ki je svojo prošnjo vložila na Veleposlaništvu RS, med postopkom seznanjena z ugotovitvami upravnega organa na ustnem zaslišanju kot stranka dne 30. 7. 2013, o čemer je bil v navzočnosti tolmačke sestavljen tudi zapisnik, ki ga je tožnica lastnoročno podpisala brez pripomb.
Tožnica o podjetju, katerega solastnica je skupaj z možem, osnovnih podatkov, ki bi jih morala poznati, ni znala pravilno navesti, saj ni vedela točno, katero osnovno dejavnost naj bi sploh opravljalo podjetje. Dejstvo, da je podjetje registrirano za več dejavnosti, sicer res pomeni, da bi lahko opravljalo vse registrirane dejavnosti, vendar bi tožnica morala vedeti, katero dejavnost bo v resnici opravljalo.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Obrazložitev izpodbijane odločbe, zlasti v delu, ki se glasi: "Zaradi suma o sistematičnih zlorabah tujcev pri pridobivanju dovoljenj je upravni organ odločil, da se prošnja prosilca za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrne" je po presoji sodišča v tolikšni meri nepopolna oziroma nejasna, da je onemogočen njen preizkus v pogledu pravne pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa v tej sporni zadevi.
Glede na zadržek za izdajo zaprošenega dovoljenja v izpodbijani odločbi ni logično prepričljivo navedeno odločilno dejansko stanje, ki bi utemeljevalo tak zaključek oziroma izdajo zavrnilne odločbe. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi napravila vsaj preuranjen, če že ne napačen sklep o dejanskem stanju, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj ni jasno oziroma ni v zadostni meri pojasnjeno, v čem oziroma kako se ne bi tožnik podrejal pravnemu redu RS, oziroma, zakaj naj bi bilo tako mogoče sklepati zgolj na podlagi "nasprotujoče izjave tožnika in predložene dokumentacije".
Prošnja za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tožnika kot tujca v Sloveniji je bila zavrnjena, ne da bi tožnik imel možnost oporekati zaključkom, na podlagi katerih upravni organ utemeljuje sklep, da predstavljajo razlog za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS in ki jih v svoji obrazložitvi niti ni eksplicitno in konkretno ter določno opredelil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum oprave storitve
Prosilcu je bila dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe v zadevi P 258/2008. Pritožba je bila vložena 2. 4. 2013, zato je tožena stranka pravilno presodila, da je tožnica napotnico, ki jo je dne 24. 12. 2013 predložila toženi stranki, vložila prepozno. Po presoji sodišča je za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi treba upoštevati določbo 40. člena ZBPP in na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožničini ugovori, ki se nanašajo na pooblastilno razmerje med tožnico in njeno stranko, niti ugovori, ki se nanašajo na opravljeno storitev.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Tožena stranka za razlago določbe 1. alineje prvega odstavka 60. člena v času odločanja veljavnega ZRud-1, tako da besedna zveza „pravnomočnost stečaja“ pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka, ni imela podlage v zakonu. Ne ZRud-1 ne ZFPPIPP ne določata, da “pravnomočnost stečaja” pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka. Ugovor tožnika, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, je zato utemeljen. Takšnemu stališču pritrjuje že samo besedilo navedene določbe, ki predvideva, da je nad nosilcem rudarske pravice „opravljen stečaj“. Pravilna razlaga besedila določbe 1. alineje prvega odstavka 60. člena ZRud-1 bi tako pomenila, da mora biti nad nosilcem rudarske pravice stečaj (pravnomočno) zaključen, ne pa šele uveden oziroma predlagan.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi - zavrženje tožbe
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na njegovo socialno stisko in nesorazmernost prekrška v primerjavi z izrečeno kaznijo, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal z dopustnimi pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov, po presoji sodišča ni izkazal, da je bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica je 12. 7. 2014 predložila izpolnjen obrazec BPP št. 1 in mu priložila listine, vendar v tem odgovoru vloge ni dopolnila tako, da bi bila skladna z določbo 32. člena ZBPP. Iz vloge in priloženih sodb namreč še vedno ni bilo razvidno, v zvezi s katero zadevo želi dodelitev BPP. Že ta ugotovitev tožene stranke, ki jo dokazujejo listine priloženega spisa, utemeljuje odločitev tožene stranke, da je treba vlogo tožnice zavreči.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 20. 8. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene pravne pomoči - sodna poravnava
Iz zapisnika o sklenjeni sodni poravnavi izhaja, da sta se pravdni stranki s sodno poravnavo v celoti poravnali o zahtevkih obeh pravdnih strank iz treh sodnih zadev, tudi o zahtevku toženca o izselitvi tožnice-prosilke (skupaj z otrokoma) iz nepremičnine, kar je bilo predmet spora v pravdni zadevi za katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč. Postopek v pravdni zadevi je bil sicer res ustavljen s sklepom, vendar je bil ustavljen (ravno) zaradi predhodno sklenjenega sporazuma. Tožnik ima zato prav, ko se tudi glede spornega postopka sklicuje na sklenjeno sodno poravnavo in mu sodišče pritrjuje, da je tožena stranka ravnala nepravilno, ko mu ni priznala stroškov za sklenitev sodne poravnave oziroma za sklenitev sporazuma v pravdni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP v postopkih reševanja prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja verjetnost izgleda za uspeh, glede na razpoložljive listine in druga dokazna sredstva, ki jih pridobi po uradni dolžnosti ali jih prosilci za brezplačno pravno pomoč sami predložijo. V zvezi s pridobljenim izvedenskim mnenjem medicinske stroke glede načina nastanka telesne poškodbe je tožena stranka pravilno presodila verjetnostni izgled za uspeh, ki ga bi imela tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč v odškodninskem postopku. Tožena stranka se je pri odločitvi pravilno oprla na ugotovitve v tem mnenju, da tožničina poškodba ni nastala na podlagi zadetja avtomobila z levo zadnjo gumo osebnega avtomobila v spodnji del tožničine noge.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - dolgotrajnost kazenskega postopka
V konkretnem primeru je glede nerazumno dolgega trajanja kazenskega postopka predvideno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je izrecno navedeno v drugem odstavku 1. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tudi urejeno s tem zakonom.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - vrednostni papirji
Zakon ne določa, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožnik ni navedel, ker zanje ni vedel oziroma je nanje pozabil.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - zamuda pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev
Tožnik je s predložitvijo obračunov davčnih odtegljajev zamujal kot zakoniti zastopnik gradbene družbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik zaradi zamude pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev ni bil obravnavan zaradi prekrška. Prav tako iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati, da bi se naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov davčnih odtegljajev v predpisanih rokih. Vse navedeno pa pomeni, da za osebno krivdo tožnika v zvezi z nepravočasnim oddajanjem obračunov davčnih odtegljajev ne obstaja dovolj dokazov. Tako je preuranjen zaključek, da zaradi tožniku očitane kršitve davčnega predpisa obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
upravljalec osebnih podatkov - zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev zahteve - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
O pritožbi posameznika, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov, odloča Informacijski pooblaščenec. Ker je v konkretnem primeru na drugi stopnji odločal nepristojen organ, je bilo tožniku nedopustno poseženo v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), katere uresničevanje je v tovrstnih zadevah predpisano tako, da je možna pritožba na pristojen drugostopenjski organ, preden o zadevi odloča sodišče v upravnem sporu.
upravna taksa - uprava taksa za vlogo - zavezanec za plačilo takse
V konkretnem primeru se postopek za sprejem v državljanstvo ni pričel na vlogo druge tožnice (odvetnice), temveč na vlogo prvega tožnika. On je namreč tisti, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo. Ker se predmetni postopek ni pričel na vlogo druge tožnice, slednja tudi ne more biti zavezanka za plačilo upravne takse.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - obrazložitev odločbe - zaslišanje priče
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na (zgolj datumsko navedena) mnenja pristojnega resornega ministrstva. Vendar pa iz teh mnenj izhaja (le), da KZS (ki je za tožnika najprej izdala pozitivno mnenje) tožnika, ki igra v tujini, ne bo mogla spremljati. Iz navedenih mnenj ni razvidno nič o tožnikovih sposobnostih oziroma njegovi kakovostni ravni v zvezi s samim igranjem košarke, kar je, kot to utemeljeno navaja tožnik v tožbi, bistveno za ugotavljanje temeljnega pogoja za izredno naturalizacijo na področju športa.
Pristojno resorno ministrstvo je s tem, da je v postopku zaslišalo kot pričo generalnega direktorja KZS prekoračilo svoja pooblastila, saj priče v postopku lahko zaslišuje le upravni organ, ki postopek vodi in v zadevi odloča.