upravljalec osebnih podatkov - zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev zahteve - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
O pritožbi posameznika, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov, odloča Informacijski pooblaščenec. Ker je v konkretnem primeru na drugi stopnji odločal nepristojen organ, je bilo tožniku nedopustno poseženo v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), katere uresničevanje je v tovrstnih zadevah predpisano tako, da je možna pritožba na pristojen drugostopenjski organ, preden o zadevi odloča sodišče v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Obdolženemu se mora zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali pa ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva, kot so osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP.
Če bi tožena stranka odobrila brezplačno pravno pomoč brez presoje okoliščin v tem primeru, bi šlo za posredno odobritev zagovornika po uradni dolžnosti, kar pa ni bil namen ZBPP-B (prenehanje veljavnosti določb ZKP, ki se nanašajo na zagotovitev zagovornika osumljenemu oziroma obdolženemu, ki si glede na gmotne razmere ne more sam zagotoviti zagovornika), da se izven pogojev 70. člena ZKP, v interesu pravičnosti ter varovanja enakopravnosti, presodijo okoliščine v vsakem primeru posebej.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - ponovljen postopek
Z vročitvijo odločitve višjega sodišča je bilo zaključeno izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bilo tožeči stranki zaupano po odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku tožeča stranka ni bila pooblaščena, saj upravičencu za izvajanje postopka na tej stopnji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Tožeča stranka zato za ponovljeni postopek ni upravičena do povračila stroškov in nagrade.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - zapora gozdne ceste - začasni ukrep
Zaporo gozdne ceste z zapornico lahko odredi le Zavod za gozdove. Tožniki zato neutemeljeno ugovarjajo, da s postavitvijo zapornice niso kršili predpisov, ker so želeli le preprečiti uporabo ceste v druge namene. Pri tem pa tudi ni pomembno, da zapornica ni bila zaklenjena, torej da je bila upravičenim uporabnikom omogočena uporaba gozdne ceste.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - ocena delovne uspešnosti
Za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca je pristojen ravnatelj javnega zavoda, minister, ki izda dokončno upravno odločbo o napredovanju ali zavrnitvi napredovanja, pa je dolžan v skladu s pravili ZUP pred izdajo odločbe popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje ter utemeljiti svojo odločitev.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - poprava tožbe
Tožnica za podaljšanje roka za popravo tožbe ni zaprosila, popravljene in dopolnjene tožbe pa v danem roku tudi ni vložila. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložila po preteku s sklepom določenega roka. Zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi očitno nerazumna.
upravni spor - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Tožnik je le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta. Ker tožnica v postopku izdaje obeh upravnih aktov ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, tudi ne more biti stranka upravnega spora, kar posledično pomeni, da tudi ne more vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - pravna korist
Tožnik bi lastnost stranskega udeleženca v postopku, začetem na zahtevo Združenja A., lahko pridobil le, če bi v postopku dokazal, da bi izdaja dovoljenja Združenju A. za kolektivno upravljanje pravic prizadela njegove pravne koristi. Število istovrstnih zahtevkov (dva ali pet) po primerjavi vlog Združenja A. in tožnika, ni relevantno, saj ob vložitvi vloge tožnik ni imel pravice za kolektivno upravljanje. Le pridobljena pravica na podlagi dovoljenja toženke bi utemeljevala pravni interes tožnika za udeležbo v upravnem postopku, ki bi bil uveden na zahtevo drugega. Zgolj vložena vloga (pa tudi ne začasno dovoljenje) ne predstavljata napolnitev upravnega standarda pravnega interesa.
Interes tožnika, ki ga ta zasleduje preko eventualnih kršitev Združenja A. in jih toženka ugotavlja in zoper njih ukrepa v okviru svoje nadzorne funkcije, ne zadošča za priznanje udeležbe v postopku, ker gre zgolj za dejanski interes, ki v okviru 43. člena ZUP ni varovan.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja - posredovanje podatkov - zastaranje
Tožnik je ZASP kršil že s tem, ko na obrazloženo natančno in pisno zahtevo organu ni posredoval zahtevanih podatkov.
V konkretni zadevi gre za odločanje v upravnem postopku po določbah ZASP, ki ne predpisuje postopkov oziroma dejanj organa v postopku v določenih časovnih omejitvah, pri čemer že zaradi različne narave postopkov (v obravnavanem primeru gre za upravni postopek, OZ pa vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja – prvi odstavek 1. člena OZ) roka (za opravo dejanj v upravnih postopkih) ni možno upoštevati. Ob tem pa je treba še poudariti, da citirana določba OZ predpisuje časovno omejitev uveljavljanja materialnopravnih zahtevkov (terjatev iz gospodarskih pogodb), v obravnavanem primeru pa organ zahteva podatke in ne uveljavlja kakšnega materialnopravnega zahtevka.
Na podlagi 7. točke 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oz. uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta 2 leti od začetka prve uporabe oz. prve vselitve. V konkretnem primeru gre za oproščeno transakcijo po sedmi točki 44. člena ZDDV-1, zato tožnik ni upravičen do odbitka vstopnega DDV iz te oproščene transakcije.
denacionalizacija - odškodnina - porušeni objekti - samostojni objekti - rok za vložitev zahteve
Toženka pri odločanju ni pravilno uporabila določb ZDen o vračanju nepremičnin. Toženka bi tako pred odločitvijo v zadevi morala ugotoviti, ali so bili porušeni objekti, za katere je priznala odškodnino (gospodarski objekt-prizidek, dvoriščni objekt), ob podržavljenju samostojni objekti ali pa le del vrnjenega objekta ter skupaj z njim celota (hiša). Porušeni samostojni objekti so lahko (samostojni) predmet denacionalizacije ter se zanje lahko prizna odškodnina. Navedeno pod pogojem, da je bil zahtevek za odškodnino za tak posamezni objekt vložen pred iztekom prekluzivnega roka za vlaganje zahtev za denacionalizacijo (prvi odstavek 64. člena ZDen). Porušeni nesamostojni deli objekta, ki so v razmerju do vrnjene stavbe sestavine, pritikline ali pomožni prostori, pa ne morejo biti samostojni predmet denacionalizacije, pač pa upravičenec, ki mu je bil objekt vrnjen, lahko zahteva odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti vrnjene nepremičnine na podlagi 26. člena ZDen.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije na podlagi uradnih evidenc pravilno ugotovil, da je tožnik v mesecu marcu 2013 zaposloval 20 delavcev. Dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni pojasnjeno, zakaj se razhajajo podatki iz uradnih evidenc, na katerih je oprta izpodbijana odločba, in potrdilom, na katerega se sklicuje tožnik, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
odmera davka v posebnih primerih - odmera dohodnine - obnova postopka - retroaktivna uporaba zakona - davčna osnova - izvor premoženja - dokazno breme - davčna preiskava - prijava premoženja - ocena davčne osnove
Odmera davka po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni zato ni potrebna.
Glede zatrjevane retroaktivne uporabe zakonskih določb in s tem kršitve Ustave RS sodišče navaja, da je obveznost prijaviti vse dohodke za fizično osebo obstajala že pred uveljavitvijo ZDavP-2. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira tako ni uzakonjen na novo, ampak gre le za poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove. Postopek za odmero davka po zadevni določbi se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Očitek retroaktivne uporabe določbe 68. člena ZDavP-2 tako ni utemeljen. Posledično je neutemeljen tudi očitek, povezan z retroaktivnostjo glede dokazovanja izvora premoženja, pridobljenega pred letom 2006, ter začetnega stanja, od katerega naprej bi se lahko preverjal izvor posameznega premoženja. Odločilno je, ali je davčni zavezanec dokazal, da je razpolagal s premoženjem že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda. Dokazno breme, da dokaže svoje trditve glede tega, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, je na davčnem zavezancu. Neutemeljen je po presoji sodišča tudi ugovor, da je iz razloga, ker je pri ocenjevanju davčne osnove dokazno breme davčnega organa postavljeno na raven verjetnosti, tožnikovo pa na raven gotovosti, vzpostavljena neenakost orožij v davčnem postopku.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v tako imenovano predpostopkovno fazo, torej v čas pred uradnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov tako davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke; poleg tega zbira podatke tudi s prevzemom podatkov na podlagi 39. in 42. člena ZDavP-2 oziroma 49. člena ZDS-1.
Davčni organ sme v primerih iz 68. člena ZDavP-2 pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca - fizično osebo k prijavi premoženja (samo) v primeru iz 68. člena ZDavP-2, da lahko to stori največ enkrat letno ter da sme prijavo premoženja davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb in ne za kaj drugega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev predsednika sodišča in sodnice - zavrženje tožbe
Sklep o neizločitvi predsednika Vrhovnega sodišča RS predstavlja nesporno zgolj procesno odločitev v kazenskem postopku, in ne gre pa odločitev o glavni stvari v upravnem postopku, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj- verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Tožnik izpolnjuje finančni pogoj, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP. Poleg finančnega pogoja mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, to je, da ima verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Zahteva tožnika je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
Glede upravičenosti naknadne odmere DDV v predmetni zadevi, tožnik za blago, ki je predmet obravnavanih carinskih deklaracij, ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV kot uvozne dajatve. Iz določb 46. člena ZDDV-1 izhaja, da so plačila DDV oproščene dobave blaga v drugo državo članico, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo izvajanje ustreznega nadzora. Ker velja načelo obdavčitve po namembnem kraju, mora deklarant verodostojno izkazati, da je bilo blago res dobavljeno subjektu v drugi državni članici.