kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja - posredovanje podatkov - zastaranje
Tožnik je ZASP kršil že s tem, ko na obrazloženo natančno in pisno zahtevo organu ni posredoval zahtevanih podatkov.
V konkretni zadevi gre za odločanje v upravnem postopku po določbah ZASP, ki ne predpisuje postopkov oziroma dejanj organa v postopku v določenih časovnih omejitvah, pri čemer že zaradi različne narave postopkov (v obravnavanem primeru gre za upravni postopek, OZ pa vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja – prvi odstavek 1. člena OZ) roka (za opravo dejanj v upravnih postopkih) ni možno upoštevati. Ob tem pa je treba še poudariti, da citirana določba OZ predpisuje časovno omejitev uveljavljanja materialnopravnih zahtevkov (terjatev iz gospodarskih pogodb), v obravnavanem primeru pa organ zahteva podatke in ne uveljavlja kakšnega materialnopravnega zahtevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
Ocena organa za BPP je bila potrjena s sodbo naslovnega sodišča, I U 381/2014 z dne 27. 3. 2014, s katero je sodišče tožbo tožnika zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna na isti dan, tj. 27. 3. 2014. Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 167/2014 z dne 30. 7. 2014, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil. Tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7. ZPOmK-1 člen 6, 19, 28, 28/1. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
javno naročilo - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - preiskava - načelo kontradiktornosti - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša (točka 131 izpodbijane odločbe). Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja.
Ni jasno stališče organa, da je dogovarjanje in usklajeno ravnanje naslovnikov odločbe omejevalno že po cilju, saj organ navaja v drugem odstavku 1. točke izreka ''cilj ali učinek'', torej uporabi posledici nedopustnih ravnanj alternativno, kar pa je v nasprotju z obrazložitvijo, kjer jasno pove, da je protikonkurenčen že sam cilj sporazuma. S tem organu ni treba podrobneje ugotavljati in opredeljevati upoštevnega trga, temveč mora zgolj ugotoviti predmet, na katerega se sporazum med podjetji nanaša. V obravnavanem primeru, ko pa v izreku navaja obe zakonski posledici sporazuma, pa je izrek v nasprotju z obrazložitvijo oziroma je v tem delu izrek nejasen.
Do odprave ugotovljene protiustavnosti se še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To pomeni, da je v njem toženka imela in ima še vedno zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti. V njej lahko stranka opozori na dejstva, ki so ji v prid in ponudi za to primerne dokaze. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav. V obravnavanem postopku pa za tak primer nedvomno ne gre, zaradi česar zaradi tega, ker tožnik v postopku pred izdajo odločbe ni bil zaslišan, ni mogoče reči, da je prišlo do kršitev pravil postopka.
vodno dovoljenje - merila in pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka - exceptio illegalis
Iz obrazložitve predloga Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ne izhaja, da bi bila katerikoli zakonska določba ali mednarodna pogodba vsebinska podlaga za določitev prepovedi izdaje vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo električne energije, če je prispevna površina vodotoka manjša od 10 km2. Poleg tega omenjena obrazložitev tudi ne zahteva prepovedi izdajanja vodnih dovoljenj, če gre za obstoječe vodne objekte, niti ne prepoveduje delovanja obstoječih malih hidroelektrarn, temveč spodbuja povečanje njihove učinkovitosti. S tega vidika torej ni nepomembna okoliščina, da je tožnik za vodno dovoljenje (oz. za koncesijo po takratni ureditvi ZV-1) zaprosil na podlagi 199. člena ZV-1 za obstoječo malo hidroelektrarno. Tudi zato se izdaja vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo električne energije v primerih, ko je oseba pravočasno vložila vlogo v skladu s 199. členom ZV-1, ne more pogojevati s prispevno površino vodotoka.
Če se upravičenec v sodni poravnavi zaveže, da bo sam nosil vse svoje stroške postopka, s tem prepreči nastop subrogacije v korist države. Zato po presoji sodišča v celoti postane zavezanec za vračilo celotnih stroškov, izplačanih za BPP.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ko jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - Dublinska uredba - begosumnost - začasna odredba
Iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ se prosilcu lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti. Iz navedenega je razvidno, da je mogoče uporabiti omenjeni ukrep kot sredstvo le, če je potreben (nujen) v zvezi z ugotavljanjem prosilčeve istovetnosti. To pomeni, da dvom v njegovo identiteto, tudi če obstoji, sam po sebi ne zadostuje za odreditev ukrepa.
Toženka je z istimi okoliščinami, s katerimi je pojasnjevala tožnikovo begosumnost (torej razlog za omejitev gibanja), utemeljila še izbiro ukrepa, ki se bo glede na ureditev v ZMZ izvajal v strožji obliki. Taka obrazložitev pa dejansko pove samo to, da ker je tožnik begosumen, mu avtomatično pripade omejitev v Centru za tujce. Tako ravnanje pa nima podlage ne v drugem odstavku 28. člena uredbe Dublin III, ki za odvrnitev begosumnosti izrecno predvideva možnost uporabe drugih manj prisilnih ukrepov, niti v ZMZ, ki je v ta namen določil omejitev gibanja v blažji in strožji obliki.
V predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnik navedel, da se v Centru za tujce izredno slabo počuti in da mu nihče ne bo mogel nadomestiti dni brez osebne svobode. Sodišče je z zaslišanjem tožnika ugotovilo (31. točka obrazložitve), da zatrjevano ne drži, zato ni izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode v smislu poslabšanja njegovega fizičnega ali psihičnega zdravja zaradi izvajanja ukrepa.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - predložitev dokazil
Vse listine, ki jih je upravni organ vpogledal, izkazujejo, da je bila namembnost obravnavanega objekta pred letom 1968 in nato leta 1982 in 1983 drugačna, tj. da je šlo za trgovinsko in ne za gostinsko dejavnost, ki jo danes v objektu izvaja tožnik. Da omenjene listine (zapisnik o komisijskem ogledu z dne 24. 12. 1982, potrdilo št. 351-418/82-071/DK-PC z dne 24. 1. 1983 in najemna pogodba za poslovni prostor z dne 8. 11. 1966) ne dokazujejo opravljanja gostinske dejavnosti pred letom 1968 in v času po 31. 12. 1967 do danes, med strankama ni sporno. Tožnik pa drugih dokazov za zatrjevano opravljanje gostinske dejavnosti v upravnem postopku ni predlagal.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi tožnici upravni akt, s katerim bi se končal postopek v zvezi njenim predlogom za zamenjavo postavljenega odvetnika še ni bil izdan, zato je tožba vložena prezgodaj.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba (EU) št. 604/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vstop v državo brez uradnega dokumenta - dvom v izkazano identiteto - prstni odtisi v bazi EURODAC
V konkretni zadevi razlog za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti ne temelji zgolj na tem, da je tožnik brez dokumentov, ampak tudi na tem, da se je na Hrvaškem predstavljal z drugim imenom in priimkom. To pa je v toženi stranki upravičeno vzbudilo dvom v njegovo identiteto in je tako razlog omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti nedvomno podan.
Neutemeljen je tožbeni očitek o nejasnosti izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe. Iz izreka te odločbe jasno izhaja, da je tožnik dolžan odstraniti oporni zid in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. V izreku naložena odstranitev opornega zidu je namreč v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi ugotovitve, da gre za neskladno gradnjo ne le zaradi višine opornega zidu, temveč tudi zaradi armiranobetonske izvedbe opornega zidu, čeprav je v gradbenem dovoljenju določena kamnita izvedba.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Za presojo, ali je objekt nelegalna gradnja ali ne, je odločilno le, ali bi zanjo moralo biti pridobljeno gradbeno dovoljenje in ali je to gradbeno dovoljenje tudi pridobljeno, ne pa razlogi, zakaj ni bilo pridobljeno.
Sicer nobena od okoliščin, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev znatne nevarnosti, da bi tožnik pobegnil, preden bo izvedena predaja Hrvaški, vendar pa vse okoliščine skupaj dovolj zanesljivo kažejo na to, da je pogoj iz Dublinske uredbe izkazan. Nasproti tem okoliščinam je zgolj navedba tožnika v tožbi, da je zdaj ugotovil, da je Slovenija varna država, kjer se spoštujejo človekove pravice in da bo v njej ostal do konca postopka. Sodišča tožnik s takšno navedbo ni prepričal v pretiranost ukrepa toženke glede na to, da ostale okoliščine medsebojno povezano govorijo v prid nevarnosti za pobeg.
Ker je v konkretnem upravnem sporu sodišče ugotovilo, da je tožba neutemeljena v delu, ki se nanaša na pridržanje tožnika za namen predaje odgovorni državi članici Hrvaški na prostore Centra za tujce, kar pomeni, da toženka ni nedopustno posegla v pravico tožnika do osebne svobode, tožnik ni izkazal težko popravljive škode v zvezi z 19. členom Ustave oziroma 5. členom MKVČP. Druge težko popravljive škode pa tožnik v pisni zahtevi, ki jo je podal skupaj s tožbo, ni izkazal. Navaja, da se v Centru za tujce počuti izredno slabo. Zgolj ta navedba pa je premalo obrazložena, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe. Tožnik ni pojasnil, v kakšnem pomenu besede se počuti slabo, kakšno škodo mu omejitev na prostore Centra za tujce povzroča in zakaj bi bila ta škoda težko popravljiva, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potrebno, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven, prenos lastninske pravice pa je treba tudi vpisati v zemljiško knjigo. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se namreč stvarna pravica na nepremičnini pridobi šele z vknjižbo. To pomeni, da na podlagi nerealizirane darilne pogodbe obdarjenka ni pridobila lastninske pravice, temveč ima le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe. Tako je tožnik po SPZ še vedno solastnik sporne nepremičnine, katere solastništvo bi moral navesti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Plesa in glasbe, ki ju je zaznal inšpekcijski organ ob kontrolnem pregledu v prostoru, ki ga je oddala tožeča stranka v najem, ni mogoče umestiti v okvir verske dejavnosti, za katero je registrirana tožeča stranka. Tako je izpodbijani inšpekcijski ukrep, s katerim se je tožeči stranki prepovedalo opravljanje dejavnosti oddajanja in obratovanja lastnih ali najetih nepremičnin, po presoji sodišča utemeljen.
ZGO-1 člen 3 a, 152, 158. Odlok s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pomožni kmetijski objekt
Točka k) 7. člena Odloka s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica omogoča načrtovanje objektov na območju kmetijski zemljišč, med katerimi so tudi pomožni kmetijski objekti. Vendar pa je po presoji sodišča navedeno določilo treba razlagati v povezavi z 22. členom tega odloka, kar pomeni, da je gradnja dopustna pod v tem členu določenimi pogoji po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve
Tožbo zoper izpodbijani upravni akt je treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo sodišče s sklepom zavrže.
Če stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, velja vročitev za opravljeno petnajsti dan. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
policija - policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila - razlogi za odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Odvzem policijskih pooblastil je dopusten le v primeru, ko je policistu mogoče očitati, da je uporabil policijska pooblastila v nasprotju s predpisi, ali da ni uporabil pooblastil, ki bi jih po zakonu moral uporabiti. Prav tako je odvzem mogoč, če policist opravlja dela, ki so policistom prepovedana, ali če tretjič ni opravil preizkusa usposobljenosti.
prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja - nastanitev v Centru za tujce - določitev roka za prostovoljno zapustitev države - nastop trenutka nezakonitega bivanja - kriteriji ustavnega sodišča - ugotovitvena sodba
Opredelitev trenutka, ko oseba na ozemlju Republike Slovenije ne prebiva več zakonito, je primarno odvisno od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, s katero je tej osebi naloženo obvezno zapustiti državo.
Obveznost zapustiti državo lahko oseba izpolni prostovoljno, sicer pa se izvede postopek prisilne odstranitve. Pri tem je treba upoštevati, da mora imeti oseba v vsakem primeru na razpolago določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države. Šele po preteku tega roka odločba postane izvršljiva v pravem pomenu besede in je kot taka lahko podlaga za sprožitev postopka prisilne odstranitve tujca, pa tudi za morebitno sankcioniranje nezakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni zakonski znaki prekrška.
Sodišče je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da v času izdaje izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni vsi pogoji za omejitev gibanja. Prvi odstavek 56. člena ZTuj-1 je določal kot enega izmed pogojev za omejitev gibanja tujca, da tujec ni zapustil države v določenem roku. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi bil tožniku določen nek dodaten rok, v katerem mora zapustiti državo, ampak je v obrazložitvi navedeno le to, da je odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito postala izvršljiva dne 3. 1. 2011, tožnik pa po tem datumu ni sam zapustil območja države in se zato njegovo bivanje od 4. 1. 2011 dalje šteje kot nezakonito.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - zaključek storitve
Obseg odobrene brezplačne pravne pomolči je bil določen izrecno, in sicer za zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku. Glede na navedeno je za zadnje dejanje treba šteti prejem sodbe sodišča prve stopnje. Odobrena storitev brezplačne pravne pomoči je bila tako končana, ko je odvetnica sodbo sprejela.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prisilna izvršba na premoženje prosilca
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki presega znesek 13.780,00 €, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem na odločitev ne vpliva, da sta nepremičnini, ki sodita v tožnikovo premoženje, predmet izvršbe.