upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ocena na izpitu - zavrženje tožbe
Pri ocenjevanju na izpitu ne gre za upravno odločanje, ampak za strokovno opravilo, ki glede presoje strokovnosti ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu. Ocena ni pravica ali pravna korist posameznika in zato tudi poročilo o opravljanju izpita ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Glede odločbe, ki jo tožnik izpodbija in s katero je bila pritožba zoper izpitno oceno zavrnjena, se sodišče tudi strinja s tem, da ne gre za akt, s katerim bi se odločalo o pravici obveznosti ali pravni koristi stranke.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo upravičenca
Ker se oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko, ji podržavljenega premoženja ni mogoče vrniti v postopku denacionalizacije. Iz enakih razlogov se tudi njeni hčerki ne štejeta za upravičenki po 12. členu ZDen.
ZVPNPP člen 4, 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8.
Tožnik je potrošnikom zaračunaval tudi stroške pregleda pomožnih naprav po porabljenem času, čeprav je ta storitev že vključena v storitev rednega letnega pregleda kurilnih naprav in so torej uporabniki plačali več kot bi morali. Zato je tožena stranka na podlagi te ugotovitve pravilno ocenila, da takšna poslovna praksa tožnika predstavlja agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
mednarodna zaščita - status begunca - intenzivnost preganjanja
Tožnik ni prepričljivo izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ki bi doseglo takšno stopnjo intenzivnosti dejanj preganjanja, da bi prišla v poštev določba 1. ali druge alineje 1. odstavka 26. člena ZMZ. Tožnik bi moral biti bistveno bolj konkreten v smislu zbira različnih ukrepov, fizičnega ali psihičnega nasilja ali pa diskriminatornih, pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, da bi bil upravičen do statusa begunca.
ZGO-1 člen 3 a, 152, 158. Odlok s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pomožni kmetijski objekt
Točka k) 7. člena Odloka s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica omogoča načrtovanje objektov na območju kmetijski zemljišč, med katerimi so tudi pomožni kmetijski objekti. Vendar pa je po presoji sodišča navedeno določilo treba razlagati v povezavi z 22. členom tega odloka, kar pomeni, da je gradnja dopustna pod v tem členu določenimi pogoji po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - samoprijava
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati in to v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena navedenega zakona je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve
Tožbo zoper izpodbijani upravni akt je treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo sodišče s sklepom zavrže.
Če stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, velja vročitev za opravljeno petnajsti dan. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj - drugo sodno varstvo
Pravilen je zaključek organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik v predmetnem upravnem sporu ne izpodbija upravnega akta, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja oziroma za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil. Sodbe sodišča namreč ni mogoče šteti za upravni akt. Da bi bilo predvideno varstvo v upravnem sporu zoper sodbo Okrajnega sodišča v zadevi prekrška, ne določa niti ZP-1, niti kakšen drug zakon. Za odločanje Upravnega sodišča v upravnem sporu zoper sodbo Okrajnega sodišča pa tudi ni podlage v odločbi 4. člena ZUS-1, saj je v zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in zato niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZUS-1 za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic zoper tako sodbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP je napačno. Slabo finančno stanje prosilca, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP, saj mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, so brez podlage v zakonu.
ZUP člen 4, 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 21.
V izpodbijanem sklepu je navedeno, za koliko sredstev je zaprosila tožeča stranka in koliko sredstev ji je bilo dodeljenih po posameznih programih in za delovanje. Navedeno je tudi doseženo število točk po posameznih merilih (stopnja prioritete, ocena vzajemnosti in solidarnosti ter ocena učinkovitosti, ekonomičnosti in racionalnosti). Niso pa razvidni razlogi za njihovo dodelitev prav v navedeni višini (odstotkih).
Razloge za dodeljeno število točk je mogoče razbrati šele na podlagi ocenjevalnega lista, to pa pomeni, da zgolj njihovo število iz obrazložitve sklepa ne zadošča za preizkus narejene ocene in da je zato obrazložitev sklepa bistveno pomanjkljiva. Pri tem ne gre za „podrobnosti“, ki jih po navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo ni treba oziroma niti ni mogoče obrazlagati v sklepu. Gre za ključne razloge, na katerih temelji odločitev. Tudi ni dovolj, da v takšnem primeru z ocenjevalnimi listi razpolaga pritožbeni organ, ko preizkuša pritožbo, temveč mora biti z njihovo vsebino seznanjen tudi vlagatelj, saj le na ta način lahko učinkovito ugovarja zoper izpodbijano odločitev. To pomeni, da bi vsaj pritožbeni organ moral dopolniti pomanjkljivo obrazložitev sklepa. Ker tega ni storil, da ostaja tudi po pritožbi obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. To pa ni samo v nasprotju z določbami ZUP, ki se primerno uporabljajo tudi v razpisnih postopkih, temveč tudi v nasprotju z določbami normativnih aktov tožene stranke, to je Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in Navodila za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - plačilna nezmožnost dolžnika - omejitev davčne izvršbe
Tožnik ne ugovarja nepravilnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, pač pa poudarja svojo plačilno nezmožnost ter težko socialno in ekonomsko situacijo. To ni razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, pač pa se pri sami izvršbi upošteva, da so posamezni denarni prejemki izvzeti iz izvršbe oziroma je davčna izvršba nanje omejena.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz upravnih spisov, konkretno iz dopisa tržnega inšpektorja davčnemu organu in iz zapisa datoteke, ki jo je inšpektor posredoval na strežnik DURS, sledi, da je Tržni inšpektorat kot izdajatelj plačilnega naloga dne 10. 1. 2013 pri davčnem organu (prvič) predlagal prisilno izterjavo globe po nalogu. Pri tem predlogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev tožniku za prekršek izrečene sankcije. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga. Obveščanje kršitelja oziroma zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo za spremembo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v 251. členu ZUP. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila ter neupravičeno popravil opravilno številko in datum izvršljivosti izvršilnega naslova.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči
Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožnikovi tožbi zoper odločbi o zavrnitvi prošenj za BPP nimata verjetnega izgleda za uspeh. Ta ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe obširno in pravilno obrazložena, zato tožnik ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev napačna in brez tehtnih argumentov. Druge tožbene navedbe pa so splošne oziroma se na obravnavano zadevo sploh ne nanašajo.
odstranitev iz države - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja - kršitev pravice do sodnega varstva
Izpodbijani akt odreja odstranitev tožnika iz države brez posebnega roka za prostovoljno odstranitev. Če bi bila taka odločba izvršena še pred njeno pravnomočnostjo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. V kolikor bi bila izpodbijana odločba izvršena še pred pravnomočnostjo, se v času do pravnomočnosti tožnik ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča in zato sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva.
ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 70, 70/1, 70/1-6. ZUP člen 169, 171.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji - davčni odtegljaj - plačila za storitve osebam v državah z ugodnejšo obdavčitvijo - relevantna stopnja obdavčitve dobička družb - seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo - javna listina - objava seznama - plačila za turistične storitve - primernost zakonske ureditve - davčno priznani odhodki
Tožbenih navedb in dokazov, s katerimi tožnica, ne da bi za to navedla opravičljiv razlog, prvič šele v upravnem sporu ugovarja in dokazuje nepravilnost podatkov iz seznama držav z ugodnim davčnim režimom, sodišče kot nedopustnih tožbenih novot ni upoštevalo. V tej zvezi poudarja le, da je skladno z določbami ZDDPO-2 relevantna splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb v državi nerezidenta in ne splošna povprečna stopnja obdavčitve oziroma stopnja obdavčitve, ki ji je podvržen prejemnik plačila.
V zvezi s pravno naravo seznama držav z ugodnejšo obdavčitvijo Ministrstva za finance in njegovo dokazno vrednostjo sodišče ugotavlja, da se tako določitev vira kot način obdavčitve z davčnim odtegljajem navezuje na plačilo storitev osebam s sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva v državah z ugodnejšo obdavčitvijo in da sta pogoja v zvezi z (nižjo) obdavčitvijo dva: splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve nižja od 12,5% in objava države na seznamu iz 8. člena ZDDPO-2. Objava na seznamu torej ne zadošča, temveč mora biti izpolnjen tudi dejanski pogoj nižje obdavčitve, ki pa se že spet dokazuje s seznamom, ki v tem pogledu predstavlja javno listino, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar seznam izkazuje. Na davčnem zavezancu je, če trdi nasprotno, da dokaže, da podatki iz seznama niso pravilni.
Seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo ni predpis, zato se tožnica neutemeljeno sklicuje na določbe 154. člena Ustave in zato tudi nima prav, ko meni, da bi moral biti seznam objavljen v Uradnem listu, oziroma ko zahteva, da se v nasprotnem primeru sproži postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Ker ne gre za predpis, zadostuje objava na spletnih straneh, ki je predpisana v petnajstem odstavku 8. člena ZDDPO-2 in ki po presoji sodišča daje zadostno pravno varnost davčnim zavezancem.
Določbe trinajstega odstavka 8. člena in 70. člena ZDDPO-2, ki so veljale v inšpiciranem obdobju, ne omogočajo razlage, da plačila za turistične storitve, opravljene osebam s sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva v državah z nižjo obdavčitvijo, glede na namen zakonodajalca obdavčitvi z davčnim odtegljajem niso (bile) podvržene. Zakonska ureditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, je bila sicer kasneje z ZDDPO-2I spremenjena, vendar iz razloga primernosti in ne morda zaradi nejasnosti ali neustavnosti dotedanje zakonske ureditve. Namen zakonodajalca je pri razlagi zakona sicer treba upoštevati, vendar le v okviru zakonskega besedila, ki sodišče kot razlagalca v celoti zavezuje. Primernosti zakonske ureditve pa sodišče ni pristojno presojati, saj je v izključni pristojnosti zakonodajalca, ki je v skladu s to svojo pristojnostjo zakonsko ureditev kasneje kot neprimerno tudi spremenil.
Utemeljen ni niti ugovor, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker z njo naložena davčna obveznost tožnici ni priznana med davčnimi odhodki. Plačnik davka davčni odtegljaj odtegne v breme dohodka davčnega zavezanca. Če davčnega odtegljaja plačnik davka ne odtegne in ne plača, se mu davčni odtegljaj naloži v plačilo, ima pa pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen. Odhodki, ki so neposredno povezani z obdavčenimi prihodki tožnice, so stroški storitev po prejetih računih nerezidentov (torej bruto dohodek prejemnika) in ne davek, ki ga je tožnica po izpodbijani odločbi dolžna plačati zato, ker je v korist prejemnika dohodka izplačala za davčni odtegljaj nezmanjšani znesek, torej dohodek v bruto znesku.
V konkretnem primeru gre pri nepremičninah za oproščene transakcije po sedmi točki 44. člena ZDDV-1. Tožnik in prodajalec bi se lahko pred opravljeno dobavo odločila za prostovoljno obdavčitev sicer oproščene transakcije in podala skupno izjavo pred pristojnim davčnim organom, česar pa v obravnavanem primeru nesporno nista storila. Zato posledično tožnik ni upravičen do odbitka vstopnega DDV iz te oproščene transakcije.
ZUP člen 129. ZUP (1986) člen 54. ZDen člen 60, 61/1, 61/2, 62, 63.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik - zahteva za nadaljevanje postopka - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Pravilen je zaključek, da je bilo o obravnavani zahtevi, ki se je nanašala na denacionalizacijo premoženja po pok. B.B., ki sta jo vložila tožnik in A.A., pravnomočno odločeno, zaradi česar nadaljevanje postopka, kot ga zahteva tožnik (ki v svoji zahtevi sicer ni z ničemer izkazal, kdaj je A.A. umrla) ni možno. Sicer iz uvoda, kot tudi iz izreka obeh izdanih aktov, eksplicitno ne izhaja, da se odloča o zahtevi obeh vlagateljev, vendar pa je v obrazložitvah natančno opredeljeno, da se obravnava zahteva, ki se nanaša na denacionalizacijo premoženja, podržavljenega pok. B.B., torej za upravno zadevo, katere nadaljevanje obravnavanja je sedaj zahteval tožnik. Iz zahteve tožnika za nadaljevanje obravnavanja zahteve z dne 30. 4. 2013 po 54. členu ZUP/86 pa tudi ne izhaja, da bi se spremenilo dejansko stanje in pravna podlaga po ZDen glede na razlog predhodnega zavrženja obravnavane zahteve za denacionalizacijo. S takim postopanjem pa organ A.A. ni odrekel statusa samostojne stranke in enakovredne vlagateljice zahtevka, saj je (tudi o njeni) zahtevi pravnomočno odločil, o čemer je bila (kot že navedeno) tudi seznanjena. Če pa bi A.A. menila, da sta izdana akta napačna oziroma obremenjena s kršitvami, pa je imela tudi sama možnost vložiti pravna sredstva, ki so na razpolago po ZUP/86.
ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 70. ZUP člen 168, 169, 171.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji - davčni odtegljaj - plačila za storitve osebam v državah z ugodnejšo obdavčitvijo - relevantna stopnja obdavčitve dobička družb - seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo - javna listina - tuje pravo - primernost zakonske ureditve
Po določbi 70. člena ZDDPO-2 se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer po šestem odstavku (tudi) od plačil za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona. Po določbi trinajstega odstavka 8. člena ZDDPO-2 imajo vir v Sloveniji dohodki od storitev vseh vrst, ki se plačujejo osebam, ki so rezidenti držav z ugodno davčno ureditvijo, tudi v primeru, če rezidenta ne bremenijo, temveč jih rezident zgolj izplača. Dohodek od storitev vseh vrst po tej določbi zajema tudi plačila za storitve, ki ne predstavljajo prihodka prejemnika.
Tako določitev vira dohodka kot način obdavčitve z davčnim odtegljajem se navezujeta na plačilo storitev osebam s sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva v državah z ugodnejšo obdavčitvijo. Pri tem sta pogoja v zvezi z (nižjo) obdavčitvijo dva: splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve nižja od 12,5% in objava države na seznamu iz 8. člena ZDDPO-2. Objava na seznamu torej ne zadošča, temveč mora biti izpolnjen tudi dejanski pogoj nižje obdavčitve, ki se dokazuje s seznamom, ki v tem pogledu predstavlja javno listino. To pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar seznam izkazuje. Na stranki, ki trdi nasprotno, pa je, da dokaže, da ni tako in da podatki iz seznama niso pravilni. Načelo iura novit curia v upravnih postopkih za tuje pravo ne velja.
Zakonska ureditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, je bila sicer kasneje spremenjena, tako glede določitve vira kot glede opredelitve storitev oziroma z njihovo omejitvijo na tiste, ki so z vidika možnosti izogibanju davka bolj vprašljive. Pri tem gre za spremembo iz razloga primernosti ureditve in ne morda zaradi nejasnosti ali neustavnosti dotedanje zakonske ureditve. Primernosti zakonske ureditve pa sodišče ni pristojno presojati, saj je ta v izključni pristojnosti zakonodajalca, ki je v skladu s to svojo pristojnostjo zakonsko ureditev, ki jo je (deloma) ocenil kot neprimerno, tudi spremenil.
ZDDPO-2 člen 12, 12/1, 12/2, 12/5, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 4, 59.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - davčni odtegljaj - osnova za davčni odtegljaj - stroški priprave predstav
V obravnavanem primeru se je gostovanje umetnikov iz Rusije opravilo po programu kulturnega sodelovanja med državama. Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja so podani le, če je poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja, obisk izkazan in v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca; sicer ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera. Vprašanje, ki ostaja sporno v zadevi in se obravnava v tej sodbi je, ali lahko tožnik kot prejemnik storitve pri postopku odtegnitve na viru (davčni odtegljaj) odbije stroške poslovanja, ki so izvajalcu storitve nastali v povezavi s tem dohodkom.
odobritev pravnega posla - notarski zapis listine - darilna pogodba
Pri obravnavanem notarskem zapisu ne gre za darilno pogodbo, zato bi moral prvostopenjski organ postopati po 19. členu ZKZ in najprej presoditi, ali gre za tak pravni posel, za katerega odobritev ni potrebna in če za tak pravni posel ne gre, potem pa v skladu s tretjim odstavkom istega člena ugotoviti, ali morebiti obstoji razlog, naveden v tem odstavku, zaradi katerega predmetnega pravnega posla ni mogoče odobriti in posledično, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka, odločiti o predmetni vlogi.