Ugovori tožeče stranke v tožbi so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda in ni navedla, kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena. Zato ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zemljišča, na katerih se nahaja objekt, za katerega želi pridobiti tožnik gradbeno dovoljenje, ležijo na območju 2. kmetijskih zemljišč. Na teh zemljiščih pa gradnja po prostorskem aktu občine ni dopustna, saj je v skladu z veljavnim družbenim planom, dopustna le na določenih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Dejavnost delodajalca je tisti razlikovalni znak glede katerega se znotraj razpona, ki ga določa 62. člen ZZRZI, določi kvota za zaposlovanje invalidov.
Ob upoštevanju velikih razlik med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, ki se pojavijo znotraj posameznega področja dejavnosti, sodišče zaključuje, da je 3. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - verodostojnost prosilca - dvom v identiteto prosilca
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta za vsako nekonsistentnost posebej navedla, v čem se kaže neskladje ali nekonsistentnost, da je bil tožnik z vsemi neskladji seznanjen in kako jih je poskusil pojasniti in zakaj meni, da njegove pojasnitve niso bile prepričljive.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 69, 69/8, 69/8-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa
Prijavitelj mora pogoj glede zaposlitve določenega števila delavcev izpolnjevati ob zaključku naložbe, naložba pa mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev. Če prijavitelj ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičen do izplačila sredstev.
ZBPP člen 12, 13. ZSVarPre člen 24, 27. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - tožbena novota
Kljub temu, da se po 12. členu ZBPP v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja finančni položaj, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, saj sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati tudi premoženjsko stanje, ker je taka ustaljena sodna praksa tako upravnega kot vrhovnega sodišča.
Tožnica v tožbi navaja, da je sama dala izdelati cenitev nepremičnine sodni cenilki, ki pa je sodišče iz procesnih razlogov ne more upoštevati, saj eden izmed pogojev iz 52. člena ZUS-1 ni podan in sicer pogoj, da je nov dokaz (cenitev) obstajal že v času odločanja na prvi stopnji postopka. Cenitev je bila namreč opravljena že po izdaji odločbe.
Tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek, kot tudi ne ugovorov v zvezi z izterjavo predmeta, ki ga ni mogoče najti. V postopku, ki sledi prekrškovnemu, je za odločitev pomembno le, da je tožeča stranka blago iz naslova, ki je bilo navedeno v dovoljenju začasnega uvoza, prenesla na drugo lokacijo, brez predhodnega soglasja carinskega organa, torej ni upoštevala v dovoljenju določenih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, ampak mora biti izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva izgled za uspeh.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni kriteriji - ocena vlog - strokovna komisija
Izpolnjevanje zahtevanih razpisnih pogojev mora izkazati prijavitelj. V pristojnosti strokovne komisije pa je, da opravi strokovno presojo v zvezi s presojo prispelih vlog, tako da prispele vloge strokovno oceni oziroma točkuje po posameznih razpisanih merilih. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov obeh ocenjevalcev razvidna ocena po vsakem posamičnem merilu, kot tudi zaključna obrazložitev ocene oziroma kriteriji, ki so vplivali na ocenitev. S tem so bili po presoji sodišča pravni predpisi uporabljeni pravilno.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodeluje tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Sodišče je zato štelo, da tožnica na podlagi lastništva parcel, na katerih med drugim stoji obravnavani objekt, izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku kot stranski udeleženec.
Tožnik je v konkretnem primeru imel zakonito zastopnico in pooblaščenko, in sicer svetovalko za begunce že v času upravnega postopka, kar pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za to odločil po svobodni volji. V upravnem sporu sodišče od tožnikovega pooblaščenca ni dobilo informacije, ki bi govorila za drugačen sklep. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi sicer v primeru morebitne vrnitve tožnika v Slovenijo lahko pomenilo poseg v njegovo pravico do mednarodne zaščite. Vendar pa pravica do mednarodne zaščite ni absolutna pravica, ampak je v njo dopustno poseči v skladu z načelom sorazmernosti, to pa pomeni, da je treba na drugi strani upoštevati pravice drugih prosilcev za azil, ki še čakajo na vsebinsko odločitev sodišča in niso samovoljno zapustili Slovenije.
Načelo varovanja otrokovih koristi je sodišče v tem primeru upoštevalo v tem smislu, da ni odločalo takoj po prejemu odgovora tožene stranke in je po prejemu odgovora pooblaščenca tožnika čakalo s sodno presojo, ker ni šlo za nujno zadevo za primer, če bi se mladoletni tožnik morebiti vrnil ali bi bil vrnjen na podlagi dublinske uredbe. Od njegovega odhoda iz Slovenije je preteklo skoraj tri mesece in pol, kar zmanjšuje verjetnost tožnikove vrnitve. Poleg tega pravo EU in ZMZ za primer, če mladoletnik samovoljno zapusti ozemlje države članice med odločanjem o prošnji, ne predvidevata posebne ureditve domneve umika prošnje oziroma ustavitve postopka.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007- 2013 za obdobje 2013-2014 poglavje 9, točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pogoji javnega poziva - namen javnega poziva
Ni v skladu z namenom javnega poziva, da se sofinancirajo projekti, ki že v naprej ne izkazujejo zahtevanih pogojev ter da se v takšnem primeru neuspešnost projekta prepusti ukrepom v okviru predvidenih sankcij zaradi nerealizacije namena projekta po končani izgradnji.
Tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da bi v obrazložitvi drugostopenjske odločbe morali biti konkretizirani razlogi za trajni odvzem vozniškega dovoljenja, v samih zdravniških spričevalih pa razlogi o tožnikovi trajni nezmožnosti za voznika motornih vozil. Zakonite podlage za to v predpisih ni.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka določenih stroškov ni priznala. Prav tako je stroške, ki se nanašajo na izključitev zaradi navajanja blagovnih znamk, navedla le v skupnem znesku brez kakršne koli specifikacije. Navedeno je tožena stranka sicer podrobneje pojasnila v odgovoru na tožbo, vendar po ustaljeni upravnosodni praksi pomanjkljive obrazložitve odločbe ni mogoče nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo, saj je s tem stranki odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - zavrnitev prošnje - politično prepričanje - krvno maščevanje - verodostojnost prosilca - prosilec iz Egipta
Ni bistveno, kdaj in kako je tožnik postal formalni član organizacije, ampak je bistveno, v katerem obdobju je bil politično javno aktiven. Tožnik je nesporno na osebnem razgovoru povedal, da ni siguren in da je bil včlanjen leta 2007 do dneva, ko je zapustil Egipt, med tem ko je v drugi prošnji na isto vprašanje povedal, da je bil član v organizaciji od leta 2006 do 2007 (2 leti). To je prva pomembna nekonsistentnost v zvezi s prvim kriterijem za oceno neverodostojnosti (notranje nekonsistentnosti) in zatrjevanim preganjanjem na podlagi političnega prepričanja, kajti ta element je neposredno povezan z zatrjevano podlago za preganjanje.
Drugi pomemben element v oceni tožnikove neverodostojnosti je v tem, da je tožnik na osebnem razgovoru izjavil, da je bil organizator v okraju B. in da je organiziral sestanke in zborovanja, med tem ko je kasneje povedal, da je v povezavi z aktivnostjo in funkcijo, ki jo je imel v organizaciji, vse pozabil. Ta element zmanjšuje verjetnost, da so se dohodki glede političnega delovanja tožnika v celoti zgodili tako, kot je navedel tožnik. Ne dovolj točen opis teh dogodkov s strani tožnika, predstavlja določen element, ki zmanjšuje verjetnost, da so se dogodki v celoti zgodili tako, kot je pripovedoval tožnik (tretji kriterij za oceno neverodostojnosti).
Dejanja resne škode iz določila 3. alineje 28. člena ZMZ se po pravu EU in tudi po ZMZ ne vežejo na absolutno zavarovane pravice, kot to velja za dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca, ampak gre lahko za dejanja z nižjo intenziteto poseganja v zasebno sfero posameznikov, kot veljajo po 3. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje lastnika sosednjega zemljišča - legalizacija
Soglasje za gradnjo bližje parcelni meji od predpisane lahko do odločitve prvostopnega organa o izdaji gradbenega dovoljenja lastnik sosednjega zemljišča prekliče oziroma umakne.
Legalizacija v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. To pomeni, da se ti pogoji ugotavljajo glede na predpise, ki veljajo v času odločanja o zahtevku stranke. Zaradi navedenega ni relevanten ugovor, da bi moral organ upoštevati predpise, ki so veljali v času gradnje objekta.