direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost poslovanja, za spoštovanje predpisov in za zakonitost aktov, za izdajanje katerih je pristojen. Z drugimi besedami, odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda pomeni odgovornost za skladnost dela in poslovanja zavoda in v tem okviru tudi dela direktorja s predpisi. Zaradi navedenega je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odgovornost direktorja podana le v primeru, ko direktor namerno krši predpise ali splošne akte zavoda, ne pa v vsakem primeru, ko krši predpise ali splošne akte kdo izmed zaposlenih na zavodu ali pa kdo izmed zunanjih izvajalcev. S tem, ko je določene strokovne postopke zaupal zunanjim izvajalcem, ne preneha direktorjeva odgovornost za zakonitost dela zavoda.
osebni podatek - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - sodno varstvo
Z dopolnjevanjem oziroma delnim izbrisom v dokumentu vsebovanih podatkov, ki ga zahteva, želi tožnica doseči vsebinsko spremembo poročila, in sicer dejanskih ugotovitev službe za notranji nadzor glede obravnavanega primera ter njenih pravnih zaključkov in napotil. Namen zahteve za dopolnitev, popravo, blokiranje in izbris osebnih podatkov po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1 oziroma s to zahtevo povezanega postopka po 33. členu omenjenega zakona ter posledično namen sodnega varstva iz 34. člena ZVOP-1 pa ni tovrstno vsebinsko spreminjanje dokumentov.
Zakonska opredelitev pojma osebni podatek je sicer široka, kar pa ne pomeni, da je kot osebni podatek in s tem podatek, ki uživa pravno varstvo po določbah ZVOP-1, mogoče šteti prav vsako okoliščino, ki se kakorkoli navezuje na ravnanje neke osebe. Kot bistven element pri presoji, ali gre za osebni podatek, je treba upoštevati tudi pogoj, da gre za dejavnik, ki je značilen za (fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno) identiteto osebe. Da bi v tožbenem predlogu navedene dejanske ugotovitve glede zadeve, ki jo je obravnavala služba za notranji nadzor, ter celo pravna mnenja in napotila te službe pomenila takšne za identiteto osebe značilne dejavnike, ni mogoče zaključiti.
Interes tožnice, da se s poročilom službe za notranji nadzor ne seznani javnost, je ustrezno varovan v postopku po ZDIJZ; po 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona se namreč prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne med drugim tudi, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Kot takšni podatki pa se v primeru obravnavanega dokumenta ne bodo šteli v tožbenem predlogu oziroma zahtevku navedeni podatki, ki pomenijo dejanske ugotovitve glede konkretnega primera ter pravno mnenje oziroma napotila službe za notranji nadzor, ampak tisti v dokumentu vsebovani podatki, ki se nanašajo na identiteto tožnice v smislu določbe 2. točke v zvezi s 1. točko 6. člena ZVOP-1.
Tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da bi v obrazložitvi drugostopenjske odločbe morali biti konkretizirani razlogi za trajni odvzem vozniškega dovoljenja, v samih zdravniških spričevalih pa razlogi o tožnikovi trajni nezmožnosti za voznika motornih vozil. Zakonite podlage za to v predpisih ni.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - procesna sposobnost stranke
Iz kopije poštne knjige izhaja, da je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo tožniku pravilno oddalo na pošto več kot osem dni pred datumom mejne obravnave. Iz poštne knjige pa so razvidne tudi druge obvezne sestavine, ki jih določa peti odstavek 30. člena ZEN.
Ker tožniku ni odvzeta poslovna sposobnost, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti v njegovo sposobnost, da sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor o procesni nesposobnosti tožnika.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. EZ člen 59.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - gradbeni namen - nov objekt
Daljnovod je objekt gospodarske javne infrastrukture in kot objekt celota stebrov in električnih vodov.
Ker bo obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker bi bilo TOREJ treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Tožena stranka je pri svoji odločitvi upoštevala relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese.
ničnost odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - kaznivo dejanje organa - prisiljenje oziroma drugo nedovoljeno ravnanje uradne osebe
V spornem primeru gre zgolj za tožnikovo splošno zatrjevanje nepravilne uporabe materialnih predpisov, brez dokaznih sredstev, ki bi utemeljevali sum izdane odločbe na podlagi prisiljenja, izsiljevanja oziroma drugega nedovoljenega dejanja, ki pa mora biti storjeno proti uradni osebi, ki je takšno odločbo izdala. Tožnik je lahko tekom upravnega postopka parcelacije vložil vsa pravna sredstva zoper geodetsko odločbo, katere ničnost zahteva in uveljavljal v tožbi podane tožbene ugovore v zvezi z nepravilno uporabo materialnih predpisov, ki so posledica nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in procesne kršitve določb postopka.
ZIKS-1 člen 79, 79/1, 81, 81/1, 81/2. ZUS-1 člen 40, 40/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - razlogi varnosti - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe - mnenje matičnega zavoda - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Obsojenec lahko s prošnjo za premestitev v drug ZPKZ iz razlogov varnosti uspe, če mu v matičnem zavodu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti pri prestajanju kazni. O tem se mora zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, opredeliti v mnenju, ki ga mora podati v postopku, začetem s prošnjo obsojenca, in to dovolj konkretno. Le takšno mnenje namreč prvostopenjskemu organu daje ustrezno podlago za odločanje o prošnji za premestitev. Pri tem ima organ, ki odloča po prostem preudarku, široko polje proste presoje, nenazadnje mora upoštevati razmere in možnosti v drugih zavodih. Tudi zato na mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen, ni vezan; vendar pa mora, če odloči v nasprotju z njim, navesti razloge za to in dovolj konkretno utemeljiti, da je obsojencu v matičnem zavodu zagotovljena ustrezna varnost pri prestajanju kazni. Le tako je namreč mogoč sodni preizkus zakonitosti odločitve.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
Glede na čas vložitve prošnje (9. 6. 2014) in v spisu izkazanem vabilu za zaslišanje obdolženke (tožnice) dne 26. 6. 2014, je imela tožena stranka na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje, v katerem bi lahko podrobneje presodila dejanske in pravne okoliščine začetega kazenskega preiskovalnega postopka.
Ker gre za nejasen izrek izpodbijane dopolnilne odločbe v delu I. točke izreka, zaradi katerega odločbe ni mogoče preizkusiti, je to razlog za odpravo izpodbijane odločbe v tem delu, iz razloga po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.
Ob tem ko sodišče tožniku pritrjuje, da prvostopenjski (upravni) organ z odločbo o denacionalizaciji ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo, bo v ponovnem postopku, če bo glede na stanje denacionalizacijske zadeve tega vodil, v izreku odločbe lahko le ugotovil, katere so spremembe zemljiškoknjižnega stanja, ki so potrebne za odpravo pravnih posledic, ki so nastale iz odpravljene oziroma za nično izrečene odločbe.
DDV - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - novejša sodna praksa EU
Postopek, končan z dokončnim upravnim aktom, je dopustno obnoviti le iz razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 89. člena ZDavP-2. Med razlogi pa ni navedena novejša sodna praksa SEU in tudi ne drugačna razlaga materialnega prava od tiste, kot je veljala v prejšnjem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nedvomno izkazane, mora biti poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, to pa je, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Pogoj iz 24. člena ZBPP v predmetni zadevi ni izkazan.
nujna brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - rok za izdajo odločbe o vračilu neupravičeno prejete BPP
Organ za BPP ima vrnitveni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 43. člena ZBPP že na podlagi ugotovitve, da tožnik v predpisanem roku 8 dni ni predložil dokazil, s katerimi bi po tem, ko mu je bila odobrena nujna BPP, lahko izkazal izpolnjevanje z zakonom predpisanih pogojev za dodelitev BPP; v takem primeru namreč izplačana sredstva štejejo za neupravičeno prejeto BPP, in jih je prejemnik dolžan vrniti.
Neupravičeno prejeta BPP se po ZBPP vrača, ne da bi zakon na okoliščine, da pred izplačilom ni bila izkazana upravičenost do BPP, vezal kakšne posledice. Organ za BPP izpolnjevanja pogojev ni nikoli ugotavljal, ker tožnik ni predložil dokazil, kot jih je bil po ZBPP dolžan predložiti ter je bil k temu zavezan tudi s samo odločbo o dodelitvi nujne BPP.
Iz določb 36. in 43. člena ZBPP niti iz drugih določb tega zakona ne izhaja, da bi moral organ izdati odločbo o vračilo neupravičeno prejete nujne BPP v določenem roku. Organ je odločbo o vračilu neupravičeno prejete BPP v višini izplačanih stroškov izvajalcu mogel izdati v času, kot jo je izdal.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - čas odsvojitve kapitala
Za čas pridobitve kapitala in za čas njegove odsvojitve je pomemben pravni posel oziroma pravni akt, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom. Ni torej pomembno dejansko lastništvo, ki ga smiselno uveljavlja tožnik, pač pa pravni posel oziroma pravni akt, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom oziroma njegova odsvojitev.
Določitev datuma sklenitve pogodbe, ki se po določbi 102. člena ZDoh-2 šteje za čas odsvojitve kapitala, je zakonska izjema od siceršnjega pravila, ki velja za obdavčenje fizičnih oseb z dohodnino in po katerem se obdavčuje prejem oziroma izplačilo dohodka. Zato tožnikovo sklicevanje na 15. člen ZDoh-2 ni utemeljeno.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivna uporaba zakona
Davčni organ je v skladu z določili ZDavP-2 pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Preverijo se lahko vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo.
Davčni organ je v konkretnem primeru upošteval predlagane dokaze, tudi izjavo prič, predlog za njihovo zaslišanje pa je obrazloženo zavrnil ter za to navedel logične in utemeljene razloge. Pri tem je potrebno opozoriti na posledice, ki lahko, zaradi manjkajoče dokumentacije, posebej v primeru visokih zneskov oziroma predmetov velike vrednosti, predstavljajo bistveno zvečanje ali zmanjšanje posameznikovega premoženja, nastanejo na davčnem področju in zato ima v davčnem postopku iz objektivnih razlogov dokazovanje z listinami prednost tudi zaradi možnosti davčnih zlorab.
Tožnica bi za dokazovanje dejstva, da je z denarnimi sredstvi v višini 50.000,00 EUR razpolagala v Republiki Sloveniji, morala razpolagati z listinami, ki bi objektivno pričale o resničnosti njene izjave, in sicer z listinami, ki bi dokazovale, da je dejansko razpolagala z gotovino v višini kupnine (dokazilo o prijavi, podane carinskemu organu, o prenosu gotovine čez državno mejo oziroma vnosu gotovine v skupnost). Tožnica je vedela, da je dokazno breme za obstoj tega dejstva na njej, pa vseeno ni predložila nikakršnih listinskih dokazov o posedovanju in prenosu te gotovine iz Hrvaške v Slovenijo, prav tako ni predložila listinskih dokazov – bančnih listin o pologu gotovine na TRR.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik vrednostnih papirjev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - (so)lastninska pravica
Iz 24. člena ZBPP izhaja še, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izkazan v ustrezni meri, pri čemer se tožena stranka sklicuje na majhno vrednost nepremičnine, katere lastnik je tožnik. Ni bistvena vrednost predmetne nepremičnine, pač pa dejstvo, da je tožnik kot (so)lastnik navedene nepremičnine zaradi spornega objekta omejen v svoji (so)lastninski pravici in da ima pravico do varstva svoje (so)lastninske pravice.
davek od drugih dohodkov - posojilna pogodba - verodostojna knjigovodska listina
Tožnik ni uspel dokazati, da je bilo sporno nakazilo 245.000,00 EUR posojilna pogodba. Če bi šlo v konkretnem primeru v resnici za posojilno pogodbo oziroma za posojeni znesek, je zadeva po presoji sodišča precej nelogična, saj naj bi tako tožnik sredstva posodil nekomu, ki mu je dolžan 725.000,00 EUR. Prav tako je nelogično dejstvo, da bi tožnik posloval na način, da bi sam izterjeval terjatve svojih dolžnikov in izterjane zneske skupaj z obrestmi nakazoval B.B., sam pa bi se zadovoljil s pogodbeno vrednostjo odstopljenih terjatev.
Posamezni poslovni dogodek je lahko davčno priznan le, če temelji na pravilnih in verodostojnih knjigovodskih listinah. Poslovni dogodki se tako v smislu presoje vsebine, ki jo izkazujejo, ugotavljajo in presojajo glede na knjigovodske listine ali na pravno relevantna dejstva. Sodišče ugotavlja pri knjigovodstvu tožnika neupoštevanje Slovenskih računovodskih standardov, ki že v uvodu določajo temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja, po katerih se pri računovodskem poročanju zahtevata resničnost in poštenost predstavljanja. Tožeča stranka s tem, ko je v svojih knjigovodskih izkazih znesek 245.000,00 EUR najprej izkazala kot izterjana sredstva, potem pa kot posojilno pogodbo, ni zadostila pogojem SRS in 31. člena ZDavP-2.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - služnost
Sporno med strankami je, ali je tožnica dokazala drugo pravno podlago, ki je močnejša od volje lastnika, da se njena GERK-a, ki sta vrisana na spornih parcelah, izbrišeta. Tožnica „druge pravne podlage“ ni izkazala. Nesporno v zemljiško knjigo služnost tožnice na navedenih parcelah ni bila nikoli vpisana, saj tožnica tega niti ne zatrjuje. Le vpis teh pravic v zemljiško knjigo bi lahko predstavljal ustrezno „drugo pravno podlago“, iz katere bi izhajala pravica do uporabe spornih zemljišč s strani tožnice. Kolikor tožnica meni, da je imela ob času nacionalizacije spornih zemljišč pravico služnosti na le-teh, bi morala s sprožitvijo ustreznega sodnega postopka dokazati obstoj služnosti. Obstoja deležnih pravic na spornih parcelah, vpis katerih v register tožnica zatrjuje in dokazuje v tem postopku, pa ni mogoče enačiti z vpisom služnosti v zemljiško knjigo.