odškodninska odgovornost delodajalca – okužba na delovnem mestu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Tožnica je prišla pri svojem delu kot medicinska sestra v stik s pacientko, ki je bila okužena z nalezljivo boleznijo, v okviru svojih delovnih nalog je bila dolžna oskrbeti to pacientko (čeprav niti tožnica niti drugotožena stranka nista bili seznanjeni z okužbo pacientke), zaradi česar je prišlo do tega, da se je s to boleznijo okužila tudi tožnica. Delo v okolju, v katerem je prišla tožnica v stik z okuženo pacientko, je predstavljalo nevarno okolje, ki je pomenilo večjo nevarnost od običajne za okužbo tožnice, zato za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi okužbe s tuberkulozo, odgovarja drugotožena stranka kot delodajalec po pravilih objektivne odgovornosti.
Iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka mora jasno izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka. Zgolj sklicevanje na sklep o potrditvi prisilne poravnave v izreku sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka ne zadošča.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 49/1, 49/1-1, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zbiranje dodatne dokumentacije - ogled - zahtevno izvedensko mnenje
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je sodni izvedenec zbral in upošteval kot dodatno dokumentacijo podatke primerljivih prodaj stavbnih zemljišč, zato je v okviru nagrade upravičen do zneska 46,00 EUR za zbiranje dodatne dokumentacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077810
ZPP člen 7, 212. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 108.
izpolnitev pogodbene obveznosti – dogovor o obročnem plačilu najemnine – trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme
Ker toženka obstoja pogodbenega razmerja v zvezi z najemom tožnikovega kompresorja ni prerekala, sklicevala pa se je na ustni dogovor glede obročnega plačila najemnine, je bilo na njej trditveno in dokazno breme o obstoju tovrstnih modalitet pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti.
Vprašanje trditvene podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne na vprašanje popolnosti tožbe.
Pritožničin poskus dopolnitve vloge ni bil uspešen, saj ni navedla naslova nasprotne stranke, na katerega bi mu sodišče lahko vročalo sodna in druga pisanja, prav tako pa tudi ni oblikovala določnega zahtevka za zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter odvzem pravice do stikov z mladoletnima otrokoma nasprotni stranki.
pravdni stroški – zavrženje tožbe – pogajanja o poravnavi
Dejstvo, da sta se pravdni stranki pogajali o predmetnem sporu in se pri tem načeloma strinjali, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, saj pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo. S pritožbo v tej smeri bi tožeča stranka lahko uspela le v primeru, da bi bila navedena izvensodna poravnava glede spornega predmeta sklenjena, tega pa v pritožbi ni zatrjevala.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0073149
SZ-1 člen 9, 9/1, 9/2, 29, 30. ZPP člen 452, 453, 458, 458/1. ZArbit člen 10, 10/6, 11, 11/2, 50, 50/3.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dejansko stanje – oprava naroka – delitev stroškov obratovanja – ključ delitve– sporočanje števila uporabnikov – arbitražni dogovor – ugovor arbitražnega sporazuma
Za presojo, ali arbitražni sporazum obstaja, je relevanten trenutek ob vročitvi tožbe in kasneje sklenjenega arbitražnega sporazuma v pravdnem postopku ni mogoče upoštevati.
Obveznost lastnikov ali najemnikov, da upravniku sporočijo število uporabnikov, nato pa tudi spremembe števila uporabnikov, je v skladu z namenom 30. člena SZ-1.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke. Tako na zahtevo po izvedbi naroka ni mogoče sklepati že iz zahteve, da se javnost glavne obravnavne izključi. O slednji sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno odločiti, saj naroka ni izvedlo.
izvršilni stroški - nagrada za narok - zmotna uporaba materialnega prava
Tudi v izvršilnem postopku je uveljavljen splošen pristop, kot v ostalih civilnih postopkih, da se storitev zastopanja na naroku z vidika nagrade obravnava kot celota, posamezno pa le, če je pooblastilo za zastopanje omejeno le na en narok.
ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse – sodna taksa za pritožbo – taksa za postopek o posebnih pritožbah – sklep o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi – avtomatizirana obdelava sklepa
Za pritožbo zoper sklep, da se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, je določena taksna obveznost v višini 33,00 EUR, in sicer gre za takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
sodna taksa kot procesna predpostavka – oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za plačilo takse – nastanek taksne obveznosti
Nepomembno je, da rok za plačilo takse ob vložitvi predloga za taksno obveznost še ni potekel, saj ta okoliščina ni vplivala na dejstvo, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Potek roka za plačilo takse, ki je naveden v plačilnem nalogu pomeni le to, da je taksni zavezanec od tedaj v plačilni zamudi.
dopustnost tožbe – umrla oseba – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – sposobnost biti stranka
Pravilno je stališče prvega sodišča, da tožba zoper umrlo osebo ni dopustna in jo je treba zavreči. Mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči.
Odločitev sodišča, ki zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslov vpisa ni dovolilo, je pravilna tudi v primeru, če je oba posla nadomestila sodna poravnava.
pomotni vpis - novela ZZK-1C - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice
Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.
SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5, 299, 299/4, 299/5, 299/7.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave – izločitvena pravica – prekluzivni rok – pogojna prijava terjatve – sprememba sodne prakse – faze stečajnega postopka – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini po začetku stečajnega postopka – hipoteka
Določilo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.
Za preizkus pravočasnosti predmetne prijave je odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prerekanje dejstev
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sledilo trditvam tožene stranke, da prodaja stanovanj spada v okvir njene poslovne dejavnosti, ker tožeča stranka naj ne bi prerekala tega dejstva. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo nasprotne trditve tožeče stranke v odgovoru na ugovor in se v izpodbijanem sklepu z njimi ni ukvarjalo.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Ker tožeča stranka ni vložila nadzorstvene pritožbe oziroma rokovnega predloga, za vsebinsko obravnavanje predmetne tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/4. ZPP člen 2, 181, 181/1, 285, 286. ZDSS-1 člen 75, 75/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 56, 58, 58/1, 59. ZPIZ člen 27, 34, 123, 296. ZPIZ-1 člen 256, 256/1.
nadomestilo plače za čas čakanja – pravnomočna odločba – spremenjena delovna zmožnost
Tožniku je bila z odločbo toženca priznana pravica do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu od 1. 9. 1999 dalje. Ker je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, je toženec tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 1. 4. 1992 dalje utemeljeno zavrgel.