spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini - plačilo opravljenih storitev - napačna informacija
Tožnik je stranki z interesom, ker je bila v zmoti (v smislu 46. člena Obligacijskega zakonika - OZ) zaradi napačne informacije pridobljene z njegove strani, dolžan sporne stroške, nastale na tej podlagi, odpisati.
vodno dovoljenje - merila in pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka - exceptio illegalis
Tožnik kot poglavitno ugovarja, da je organ pri odločitvi o zavrnitvi njegovega zahtevka uporabil kriterija (srednji pretok vode (sQs in sQnp) in prispevna površina vodotoka, določeno v 5. členu Uredbe o o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja/2011), ki ju ZV-1 ne določa.
Uredba je podzakonski splošni akt, ki ne more vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne sme samostojno odrejati pravic in obveznosti.
Prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so v ZV-1 določene z namenom varstva voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov in z namenom urejanja voda, se ne nanašajo na obseg prispevne površine vodotoka, kot tudi ne na minimalno vrednost srednjega malega pretoka vode (sQnp). Sodišče zato glede navedenih pogojev ugotavlja, da nimajo podlage v zakonu ali mednarodni pogodbi, zato so nezakoniti in jih v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9/1, 9/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZOdv člen 19.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - neobrazložena odločba - uporaba odvetniške tarife - razlaga odvetniške tarife
Zbornica ima za sprejemanje pojasnil OT sicer pooblastilo v 19. členu OT, ki v drugem odstavku določa tudi, da so pojasnila v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča. Vendar pa OZS za tako določbo OT nima podlage v 19. členu ZOdv, ki določa, da Zbornica OT sprejema po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Zato pojasnilo, h kateremu ni izkazano soglasje Ministra za pravosodje in ki ni bilo objavljeno v uradnem listu, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in za sodišče zato ni zavezujoče.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena (prvi odstavek 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - davčna goljufija
Sodišče se strinja z dokazno oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru obstajali objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni izvedel dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zavezanec za plačilo - inšpekcijski zavezanec - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Organ je vezan na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča), kot je ugotovljeno v inšpekcijski odločbi (peti odstavek 157.člena ZGO-1). Zavezanci za plačilo nadomestila, kot so našteti v prvem odstavku 157.člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1.
Oseba, ki so ji bili zaradi nelegalne gradnje izrečeni inšpekcijski ukrep, je v tem statusu tudi naslovnica denarne sankcije v obliki nadomestila kot odmene zanezakonito rabo prostora.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1, 82. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 138, 138/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 79. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - dobava blaga - objektivne okoliščine - subjektivni element - zloraba sistema DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - navidezni račun - prikriti pravni posel
Izpodbijana odločitev je v skladu s stališčem iz sodbe Sodišča EU v zadevi Mecesek-Gabona C-273/11 z dne 6. 9. 2012, iz katere izhaja, da je člen 138(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se prodajalcu zavrne pravica do oprostitve DDV za dobavo znotraj Skupnosti, če je z objektivnimi elementi dokazano, da prodajalec ni izpolnil obveznosti dokazovanja oz. je vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, ki jo je izvedel, del kupčeve davčne utaje, in ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi preprečil sodelovanje pri tej utaji.
V obravnavani zadevi gre za ustrezne objektivne okoliščine (neobičajne okoliščine v zvezi s prevozi, krajem razkladanja, neznanimi prevzemniki, odsotnost druge dokumentacije, odsotnost pogodbe s posrednikom, neizdaja fakture s strani posrednika, nezavarovanje plačila blaga, neplačilo blaga), kakršne v sodni praksi redoma kažejo na subjektivni element in ki jih tožnik samih po sebi konkretizirano ne izpodbija.
Tožbena navedba, da davčni organ ni navedel, kateri posel naj bi bil ob očitani navideznosti prikrit, je neutemeljena, saj je davčni organ v izpodbijani odločbi obrazložil, da stranke v resnici niso hotele skleniti nobenega posla, kar pomeni, da ni bil prikrit noben posel, ki bi bil lahko po določilu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 merodajen za obdavčenje.
Drži, da je za obdavčitev z dohodnino važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, kot to navaja toženka v odgovoru na tožbo, vendar pa je v primeru, kot je obravnavani, ko so dejansko opcijski upravičenci in med njimi tožnik, zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi; to pomanjkljivost izpodbijane odločbe pa je, kot povedano, saniral že drugostopenjski organ v svoji odločbi.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6, 156, 157, 157/7. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3, 44/4.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izpodbijanje izvršilnega naslova - odločba o prekršku - neplačana globa za prekršek - zastaranje - zastaralni rok
V upravnem sporu tožnik izvršilnih naslovov ne more izpodbijati, ker sta postala izvršljiva dne 3. 7. 2010 (sodba Okrajnega sodišča v Brežicah) oz. dne 9. 9. 2013 (sklep Carinskega urada). Prvostopenjski organ tako v postopku davčne izvršbe ni pristojen preverjati vročitve izvršilnega naslova tožniku in posledično izvršljivost le-tega, temveč ima zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (kar pomeni, da je bil tožniku vročen in je imel možnost seznanitve z njim), začne za obveznost, ki ni bila plačana v predpisanem roku, davčno izvršbo.
Izvrševanje izrečenih stroškov postopka se je začelo s sklepom o davčni izvršbi z dne 12. 1. 2011, torej pred potekom dveletnega relativnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 44. člena ZP-1, ter nadaljevalo s sklepom o davčni izvršbi z dne 5. 9. 2013. Izpodbijani sklep je bil tako izdan pred potekom zastaralnih rokov za dokončanje pravočasno začete izvršbe po določbah ZDavP-2, na katere napotuje četrti odstavek 44. člena ZP-1. Relativno zastaranje pravice do izterjave pretrga oz. prekine vsako dejanje, namenjeno izterjavi, kar sklep o davčni izvršbi nedvomno je.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik 15. 2. 2020 zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
sklep o prekinitvi upravnega postopka - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče v skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Ne iz prošnje za mednarodno zaščito niti iz osebnega razgovora s tožnikom ne izhaja, da bi bil tožnik preganjan iz katerega koli izmed razlogov iz 26. in 27. člena ZMZ-1. Tožnik v preteklosti ni bil žrtev preganjanja, niti ni najti utemeljenega razloga, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi preganjanje ali resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ-1.
mednarodna zaščita - stiki z otroki - varovanje koristi otroka - status begunca - preganjanje - veroizpoved - prosilec iz Iraka - verodostojnost prosilca - nedržavni subjekt - subjekt preganjanja ali resne škode - zdravstveno stanje
Pravica do stikov z otroki ni ena izmed okoliščin, ki bi prosilca upravičevala do mednarodne zaščite. V postopku mednarodne zaščite se presoja le, ali je potrebno prosilcu nuditi mednarodno zaščito zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem v izvorni državi ali zaradi obstoja utemeljenega razloga, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Okoliščine, na katere se tožnik sklicuje (pravica do stikov z otroki, ki je ne bo mogel izvrševati v primeru, da bo zaradi zavrnjene prošnje vrnjen v Irak), so sicer lahko pomembne v drugih postopkih (npr. združitev družine po Zakonu o tujcih), ne morejo pa bistveno vplivati na presojo razlogov za mednarodno zaščito po ZMZ-1.
Zdravstveno stanje tožnika samo po sebi je lahko pomembna okoliščina v drugih postopkih, za samo presojo upravičenosti do mednarodne zaščite pa ne more biti relevantno.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v torek, 19. 11. 2019. Tožnik je tožbo vložil 21. 11. 2019 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslal tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
ZMed člen 12, 15. Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev (2001) člen 3, 3/1, 9. ZUP člen 129, 129/1, 261.
uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - predlog za obnovo postopka - status stranke v postopku - razvid medijev
Če tožnik meni, da oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija Rock Maribor krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) ne zagotavlja.
Glede na navedeno je pravilna odločitev toženke, da je potrebno tožnikov predlog za izbris medija Rock Maribor iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
Toženka je pravilno zavrgla tudi predlog za obnovo postopka vpisa medija Rock Maribor, tožnik v postopku vpisa tega medija v razvid medijev ni bil stranka.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - objekt za obveščanje in oglaševanje
Tožnik ne more uspeti z očitkom, da mu je z zahtevo, da pridobi soglasje za postavitev reklamnih panojev, naložena obveznost, ki je sam ne more izpolniti. Ta obveznost mu je naložena z izvršljivo inšpekcijsko odločbo z dne 14. 6. 2017, ki skladno z določbo prvega odstavka 292. člena ZUP ni predmet preizkusa s pravnimi sredstvi zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Poleg tega pa se prisilni izvršbi tako naložene obveznosti iz inšpekcijskega ukrepa tožnik lahko vedno izogne s tem, da odstrani reklamni pano, za katerega nima ustreznega soglasja.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zamudne obresti
Sodišče ne dvomi, da je povsem mogoče, da se je pri izvedbi projekta tožeča stranka srečala s potrebo po izvedbi del, ki jih v času prijave na razpis ni predvidela. Ker je objekt, ki ga je obnavljala, starejši in zato ni bilo mogoče predvideti vseh njegovih lastnosti oziroma načina gradnje v preteklosti, je razumljivo, da se je lahko šele z izvajanjem del pokazala potreba po dodatnih ali drugačnih delih od predvidenih, da je bilo mogoče projekt zaključiti. Ne glede na to, pa bi bila povrnitev stroškov teh del upravičena le, če bi, še preden jih je tožeča stranka izvedla, o njih obvestila toženo stranko ter pri njej pridobila soglasje za ta dela, česar pa, kar v zadevi ni sporno, ni storila.
upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pravni interes
Glede na naravo in vsebino izpodbijane inšpekcijske odločbe, iz katere izhaja, da v njej izrečena prepoved učinkuje do pridobitve ustreznega dovoljenja (in izpolnjevanja pogojev za samostojno izvajanje zdravilske dejavnosti), ki pa ga je tožnik že pridobil, izrečena prepoved po presoji sodišča zanj ne more več učinkovati. Tožnik pa si z odpravo navedene odločbe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja na način, ki bi omogočil vzpostavitev stanja pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato v obravnavni zadevi, ko je tožnik že pridobil ustrezno dovoljenje, do pridobitve katerega mu je bila izrečena prepoved opravljanja dejavnosti, morebitna odprava izpodbijanega akta tožnikovega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala.
Ker tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje tudi razlog za zavrženje tožnikove zahteve za izdajo začasne odredbe. Obstoj vložene tožbe je namreč procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1.
ZV-1 člen 108, 108/1, 118, 125, 125/1, 125/1-12, 136.
vodno dovoljenje - vodna pravica - oskrba z vodo - posebna raba
Tožnica v tožbi ne ugovarja pravilnosti inšpektoričinih ugotovitev o porabi vode glede na povprečnega posameznika, o številu dnevno prisotnih oseb na tožničinem objektu ter o dejanski porabi pitne vode na tožničinem nadzorovanem objektu v nadzorovanem obdobju. Iz teh v izpodbijani odločbi ustrezno kvanitficiranih podatkov (mesečna splošna poraba glede na število prisotnih oseb znaša cca 15 m3, dejanska poraba pa npr. v najmanj izdatnem mesecu decembru 515 m3) tako očitno izhaja, da gre v obravnavani zadevi za posebno rabo vode. Za tako rabo vode pa je skladno s prvim odstavkom 108. člena v zvezi s prvim odstavkom 125. členom ZV-1 treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja.
davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - verjetna davčna osnova - zastaranje - rok za izdajo odločbe - lex specialis - dokazno breme
Skladno z uporabljeno metodo indirektnega ugotavljanja dohodkov se v davčno osnovo kot popravek spremembe neto vrednosti premoženja (v izpodbijani odločbi v okviru odlivov oziroma porabe) vštevajo tudi dana darila, saj v inšpiciranem obdobju dana darila zmanjšujejo neto vrednost premoženja in jih je zato treba prišteti k ugotovljeni spremembi neto vrednosti.
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže (in ne zgolj verjetno izkaže).