davek od nenapovedanih dohodkov - tožba zaradi molka organa - molk drugostopenjskega organa - procesne predpostavke
Ni sporno, da je tožnik po poteku dvomesečnega roka za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo toženki poslal poziv oziroma zahtevo za izdajo odločbe o vloženi pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1. Prav tako ni sporno, da o tožnikovi pritožbi pritožbeni organ še ni odločil do vložitve tožbe v upravnem sporu.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - svaštvo
Iz drugega odstavka 9. člena ZDDD izhaja izenačitev obravnave dedičev prvega dednega reda in pastorka. Medtem ko prvi kot zapustnikovi potomci dedujejo že na podlagi zakona, pastorki dedujejo samo na podlagi oporoke, saj jih ZD ne predvideva kot zakonite dediče. Dedujejo torej le po zapustnikovi volji, ki jo izrazi s sestavo oporoke, kar pomeni, da je zakonodajalec pri davčni oprostitvi pastorka tej okoliščini dal odločilno težo enako, kot jo ima zakon pri dedičih prvega dednega reda. Na okoliščini oporočnega dedovanja je tako vzpostavljena domneva, da je pastorek (dedič) zapustniku to, kar so (ali bi bili, če bi jih imel) že po samem zakonu zanj njegovi potomci.
zaposlovanje - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - ugotovitvena odločba - pristojnost za izdajo odločbe
Sodišče sodi, da za izdajo take odločbe (t.i. ''ugotovitvene odločbe'' o ne-ravnanju zavezanca - tožnika v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1) organ ni imel podlage v ZPDZC-1, čemur smiselno ugovarja tudi tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - kazenski postopek - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku
Na podlagi ZPND ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskih postopkih (27. člen).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - dohodkovni cenzus - tožbena novota - nov dokaz
Mnenje CSD z dne 15. 11. 2019 v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstajalo, tožnica pa tudi ni izkazala, da v postopku upravičeno ni predložila mnenja, ki bi se nanašalo na dodelitev BPP za postopke po zakonu o družinskih razmerjih, kajti poučena o tem, kakšno mnenje bi ji omogočilo pridobiti BPP, je bila.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče s površino prvega 1.560 m2 in površino drugega 275 m2 (odstotno razmerje 85 : 15), ob ugotovljenem obsegu nasutega gramoza (površine okoli 700 m2), kar znatno presega površino stavbnega zemljišča, predstavlja tudi po presoji sodišča nasutje gramoza na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njenim namenom. Tako je zahteva inšpekcijskega organa, da mora tožnik z navedenega zemljišča odstraniti nasuti gramoz in zemljišče uporabljati le v kmetijski namen, zakonita.
trošarina - vračilo trošarine za energente - izpolnjevanje pogojev za vračilo trošarine - pogoji za vračilo
Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, saj sta oba upravna organa izhajala iz podatkov o tožnikovem procesu, ki jih je tožnik predložil, in sta tudi pojasnila, zakaj ocenjujeta, da gre v obravnavanem primeru za razvrstitev v področje B (Rudarstvo), pri čemer sta se sklicevala na pravilne določbe Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in njene priloge I in II ter njena pojasnila, ki sta jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - preprečevanje nasilja v družini - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - novota - izkazovanje ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Na podlagi določbe 26. člena ZPND je mogoče priznati BPP za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, le v primeru, če CSD v mnenju o ogroženosti navede, da je dodelitev BPP za take postopke nujna.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Za gradnjo objekta tlorisnih dimenzij 11,75 m x 4,4 m, ki je po pretežnem namenu opredeljen kot hlev in ne predstavlja enostavnega objekta, je potrebno pridobiti gradbeno dovljenje.
denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine od tuje države - zmotna uporaba materialnega prava - Finančna in izravnalna pogodba (FIP)
Kot je opozoril že tožnik, je sodil šivalni stroj v tistem času med običajni gospodinjski predmet, kot takega (torej kot gospodinjski predmet) pa ga je opredelil tudi sam Zakon o prijavi škode (13. člen), našteta kmetijska mehanizacija pa bi nedvomno lahko predstavljala premičnine, potrebne za opravljanje poklica - v tem primeru kmetijske dejavnosti, še zlasti, če se pri tem upošteva (na kar je tudi opozoril tožnik), da je bil pok. upravičenec lastnik posestva, kjer bi se glede na tem posestvu nahajajoče objekte (hlev, senik, itd) in kmetijska zemljišča, ki so bila del tega posestva, lahko opravljala taka, torej kmetijska dejavnost. Odločba je zato v izpodbijanem delu (v delu, ki se nanaša na določitev odškodnine za premično premoženje) nezakonita in jo je treba odpraviti.
izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razmere v zaporu
V obravnavani zadevi je odločilno, da tožnik v času, ko je minister za pravosodje izdal odločbo, s katero je dovolil izročitev tožnika, v Republiki Sloveniji ni imel pravice pribežališča, da v konkretnem primeru ne gre za politično kaznivo dejanje in da ni ugotovljen obstoj verjetnosti, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki (Ruski federaciji) mučena oz. bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oz. jo na ta način kaznovalo.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - verodostojna listina - stavbna pravica - davčna goljufija
Za zlorabo davčnih predpisov gre, kadar je glavni in edini namen cilj transakcije zmanjšanje davčnih obveznosti oz. neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti in preprečitev doseganja cilja davčnega predpisa, kar pa po presoji sodišča nedvomno izhaja iz predhodno navedenih okoliščin in poteka poslov. Da gre za zlorabo predpisov je pogosto razvidno iz značilnosti, da sta stranki določen posel izpeljali po nerazumljivo zapleteni in kompleksni poti, za katero ni, razen izogibanja obdavčitvi oz. zloraba predpisov, mogoče najti nobenega razumnega poslovnega cilja, kar je podano po presoji sodišča tudi v konkretni zadevi.
ZUP člen 223, 223/1. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - univerzalno pravno nasledstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
S sklepom o popravi pomote je toženka popravila napačno navedbo prijavitelja in njegovega zastopnika, ki se ji je primerila v zavrnilnem sklepu, s tem pa po presoji sodišča ni posegala v vsebino tega sklepa. Tožnik sam izrecno navaja, da je od prenosne družbe na podlagi Delitvenega načrta prevzel vsa pravna razmerja v zvezi z vodenjem in prijavo na razvojne razpise, nanj so tako prešle tudi vse pravice in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. S tem, ko je tožnik postal univerzalni pravni naslednik prejšnjega prijavitelja, družbe A. d.o.o., je postal novi nosilec pravic in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. Zato sodišče pritrjuje toženki, da z izdajo sklepa o popravi pomote ni v ničemer spreminjala izjave svoje volje.
Očitna poprava pisne pomote pri navedbi prijavitelja in njegovega zastopnika, pri čemer je tožnik univerzalni pravni naslednik prvotnega prijavitelja in s tem novi nosilec vseh pravic in obveznosti iz naslova tega javnega razpisa (kar ni sporno, saj to navaja tožnik sam), ne more biti za tožnika nič bolj neugodna, kot je bila že sama zavrnitev vloge na javnem razpisu za prvotnega prijavitelja.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - inšpekcijski postopek - višina denarne kazni - napačna uporaba materialnega prava
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe (s sklepom o dovolitvi izvršbe se izvršba po uradni dolžnosti začne - 290. člen ZUP) z dne 30. 7. 2018, sta oprla na določbe ZGO-1, ki od uveljavitve GZ, od 1. 6. 2018, ne velja več. Posledično je napoved (opozorilo) uporabe denarne kazni, kolikor zavezanec ukrepa ne bo izvršil do določenega roka, v višini kot je določena v ZGO-1 za manj zahtevni objekt, oprl na napačno pravno podlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Ker tožnica kot inšpekcijska zavezanka ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe odstranila obravnavani objekt.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (2013) člen 32. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave
Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba.
ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-4, 24, 24/1, 24/1-1, 32, 32/2, 32/2-4. ZUP člen 67, 67/1.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Vložena prošnja tožnice je bila z izpolnitvijo v rubriki "podatki o zadevi" le z navedbo opravilne številke izvršilne zadeve nepopolna. Zato toženka s pozivom z dne 28. 11. 2019, ko na dopolnitev rubrike "podatki o zadevi" tožnice ni pozvala, ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP,
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1, 29/2, 29/2-3, 29/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - odstop terjatve (cesija) - ekonomska upravičenost posla - običajna poslovna praksa - povezane družbe
Sodišče se strinja s presojo o dvomljivosti ekonomske upravičenosti obravnavane cesije, ki izhaja iz izpodbijane odločbe in je bila na drugi stopnji potrjena. Pravnorelevantna dejstva v zvezi s predmetno transakcijo, med strankama niso sporna; spor med strankama obstaja o pravni kvalifikaciji teh dejstev in pravnih posledicah, ki iz teh dejstev izvirajo. Za presojo ekonomske upravičenosti poslov je treba upoštevati okoliščine na strani zavezanca in ne interesov drugih, četudi povezanih oseb, razen kolikor se ti interesi ne preslikajo neposredno tudi v zavezančeve interese. Nasprotno pa ni nesporno, kot to trdi tožnik, da bi bila A.D. v obravnavanem obdobju plačilno nesposobna, zaradi česar naj ne bi bila mogoča izterjava; v izpodbijani odločbi je konkretno obrazloženo, kakšen je bil položaj A.D. (konkretno so navedena obdobja blokad transakcijskih računov, konkretno je navedeno, da je A.D. imela stvarno premoženje, četudi obremenjeno, konkretno je navedeno, da se nad njo tudi do izdaje izpodbijane odločbe ni vršil insolvenčni postopek, davčni organ je dodal tudi, da bi bila tudi A.D. gotovo sposobna plačati 1 EUR namesto celotnega dolga v višini 525.475,32 EUR), tožnik pa vsega tega ni konkretizirano osporaval in v tej zvezi ni izpolnil niti trditvenega niti dokaznega bremena.
dodelitev radijske frekvence - razveljavitev javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Toženka ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Do take odločitve bi namreč prišlo šele z izdajo akta o izbiri enega od ponudnikov, ki so se prijavili na javni razpis. Tožnik sicer navaja, da je zaradi največjega doseženega števila točk dejansko že izbrani ponudnik, vendar pa izpodbijani sklep pomeni, da tega postopka sploh ni več, zato tožnik s takim ugovorom v bistvu uveljavlja pravico zahtevati izvedbo in dokončanje javnega razpisa iz 38. člena ZEKom-1. Taka pravica pa iz zakona ne izhaja. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka.