inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Naknadna parcelacija zemljišča, na kateri stoji obravnavana gradnja, sama po sebi ne vpliva na izvršljivost inšpekcijskega ukrepa. Opis objekta v izreku, navajanje njegovih dimenzij in lege namreč niso namenjeni določitvi obsega odrejenih del, temveč zgolj identifikaciji objekta.
Utemeljena sta tožbena ugovora o neobrazloženosti prvostopenjske odločbe in o kršitvi pravil postopka upravnega organa druge stopnje. Sodišče namreč soglaša s tožbeno trditvijo, da prvostopenjska inšpekcijska odločba ne navaja, katera dejstva in okoliščine so bile podlaga za ugotovitev, da bi bilo za obravnavano gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena gradnja - za odločanje relevanten predpis
Upravnosodna praksa je enotna glede stališča, da vrsta in obseg nedovoljene gradnje nista vprašanji, ki bi bili pomembni za odločitev v zadevi odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po določbi 157. člena ZGO-1 ni odvisna od časa posega in velja za vse (še vedno) nesanirane posege v prostor, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, ne glede na čas posega. Določitev nadomestila za nesanirani poseg v prostor namreč ne pomeni posega za nazaj, saj je bila obravnavana gradnja ob izdaji inšpekcijske odločbe še vedno v nasprotju s predpisi (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips149/2007). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je pri opredelitvi kriterijev za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja izhajala iz predpisov, veljavnih v času izdaje odločbe, na katere se je sklicevala v odločbi, torej tudi Odloka o PUP, ne glede na to, ali je začel veljati po tem, ko je bila gradnja že izvedena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - pomožni kmetijskih objekt - odstranitev objekta
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je sporni objekt tlorisnih dimenzij in etažnosti drugačen od objekta, za katerega je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno inšpekcijsko odločba z dne 25. 4. 2013. Upoštevaje to dejstvo gre v obravnavanem primeru nedvomno za gradnjo objekta brez ustrezno spremenjenega gradbenega dovoljenja (neskladno gradnjo).
Ob upoštevanju dejstva, da tožnik zahtevanih upravnih dovoljenj za posege v prostor ni pridobil, to pomeni, da je bil zaradi ugotovljene neskladne gradnje inšpekcijski ukrep obligatoren.
O neskladni gradnji ni mogoče govoriti vselej, ko investitor razpolaga z gradbenim dovoljenjem. Če objekt gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in posledično uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (samo) neskladno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb večkrat zaslišan, med drugim tudi izrecno o navedenih pravno pomembnih dejstvih. Tožbene navedbe, da mu toženka ni omogočila, da se izjasni o ugotovljenem dejanskem stanju, so torej s tega stališča neutemeljene, podrobneje pa jih sodišče ni moglo preizkusiti, ker jih tožnik ni v ničemer obrazložil oziroma konkretiziral.
pravica do pritožbe - predlog za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - predlog za izrek odločbe za nično
Ne ZUP ne ZGO-1 ne določata, da je zoper odločbo ministrstva, s katero je to zavrnilo zahtevo za uporabo izrednih pravnih sredstev, dovoljena posebna pritožba.
Predloga za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in za izrek odločbe za nično je toženka zavrnila, ker tožnik ni navedel zakonskih razlogov za uporabo teh izrednih pravnih sredstev. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne ugovarja, iz njegove vloge, ki se nahaja v upravnih spisih, pa je razvidno, da je to pravno sredstvo utemeljeval s sklicevanjem na določbe ZUP, ne da bi konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo to vloženo. Zato sodišče pojasnjuje, da je tako trditveno kot dokazno breme za utemeljitev teh predlogov na tožniku, zgolj golo sklicevanje na zakonske določbe pa tem zahtevam ne zadosti.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi - uporaba odvetniške tarife - potrebni oziroma upravičeni stroški
Obsežnost pisne vloge še ne utemeljuje njene zahtevnosti po vsebini, tj. zatrjevanega zahtevnega pravnega vprašanja in težje pravne problematike.
Stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, se namreč v plačilo lahko naložijo le
potrebni
oz. upravičeni stroški, torej tisti, ki se nanašajo na dejanja v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je upravni organ upošteval pri svoji odločitvi. Zgolj zatrjevanje, da je bila izdelava strokovnih mnenj in fotografij potrebna, pa ne zadošča za utemeljitev nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - avtentična razlaga predpisa
V obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je pravilna materialna podlaga za odločitev PUP, tudi za njegovo avtentično razlago velja prehodna določba 50. člena OPN.
Sodišče sprejema razloge, ki jih toženka navaja v zvezi z ugotovitvijo, da ne gre za obstoječ objekt in da zato nameravana gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato teh razlogov ne navaja ponovno, pripominja pa še, da je rekonstrukcija že pojmovno vezana na obstoječ (kar za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja pomeni tudi legalno zgrajen) objekt, saj neobstoječega objekta ni mogoče rekonstruirati.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10, 10/3. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 25, 25/1.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - začasen izbris iz imenika - potrditev vodilne mape projektne dokumentacije
Tožnikovo ravnanje, to je podpis in potrditev vodilne mape projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v katerem je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., ob ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni podpisnik elaborata geodetskega načrta, predstavlja kršitev prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji in šestega odstavka 6. člena ZEN in s tem kršitev 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina - pravni interes - zastopanje občine
Ustavno sodišče je v odločbi Up-699/12-25 pojasnilo, da je glede na enakost območja B. in območja A. glede na ozemlje, iz katerega izvira njegova demokratična legitimacija in glede na zgodovino nastajanja B., svet A. brez vsakega dvoma telo, ki je najbližje B. kot od C. ločeni samostojni temeljni enoti lokalne samouprave in ki je tudi najbolj primerno, da zastopa pravice in pravne koristi pritožnice, kadar in kolikor so ali bi lahko bile v koliziji z interesi C. Sodišče meni, da ni razloga, da se tudi v obravnavani zadevi prizna, da je v času upravnega postopka imela A. pravico zastopati B., ki tedaj še ni bila konstituirana. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ vloge B., tedaj zastopane po A., ne bi smel zavreči, saj je bilo zastopanje pravilno.
Zahtevo iz četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 je ne glede na poimenovanje mogoče obravnavati kot zahtevo občine, da se jo v postopek vključi kot stransko udeleženko zaradi varstva njenega pravnega interesa glede na dejstvo, da gre za gradnjo na njenem območju.
ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUP člen 229, 229/1, 240, 240/2.
gradbeno dovoljenje - pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - občina - pričakovana lastninska upravičenja
Toženka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj izdaja spornega gradbenega dovoljenja ne posega v tožničine pravice in pravne koristi v smislu upravičenj, ki jih ima na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1. Toženka namreč ni upoštevala, da gre za izvajanje upravičenj, ki izhajajo iz pravnega interesa, da tožnica sama ureja prostor na svojem območju, ki se že po naravi stvari izključuje z interesom A., da ureja prostor na območju tožnice.
V obravnavanem primeru ne gre le za gradnjo na območju C., ampak tudi za gradnjo na zemljiščih, ki predstavljajo občinske nepremičnine v lasti A., na katerih bi tožnica zaradi ustanovitve lahko imela določena lastninska pričakovanja, kar ves čas postopka tudi zatrjuje. S tega vidika tožničina pritožba ni bila presojana. Vpliv te okoliščine na utemeljenost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja bi se namreč presojal v okviru ugotavljanja investitorjeve pravice graditi kot pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Že odložene izvršbe v času trajanja odloga po naravi stvari ni mogoče odložiti. Ali drugače: ker je opravljanje dejanj prisilne izvršbe (v konkretni zadevi rušenje objekta) zaradi odloga prekinjeno, v tem času stranka z drugim predlogom ne more spremeniti (izboljšati) svojega pravnega položaja, torej zanj nima pravnega interesa. Upravni organ pa je dolžan na to procesno predpostavko za odločanje paziti po uradni dolžnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnik nima pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe, glede na pritožbene navedbe pa je pojasnil tudi, da se postopek po določbah 156.a člena ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke in da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe ali ne in iz katerega izmed razlogov po navedenem členu bo to uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi je poskušal tožnik doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov. Pri tem je nepomembno, da sta bila zadnja dva na isti dan poslana še po pošti. Ker je organ tretji predlog za odlog izvršbe zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja prejel oziroma mu je bil posredovan pred vložitvijo oziroma prejemom zadnjega predloga za odlog (nanj se nanaša izpodbijani sklep), je z vidika vrstnega reda obravnavanja zadev ravnal pravilno, ko je najprej obravnaval prej prispeli predlog. Z njim je tožnik izrazil svojo voljo oz. zahtevo, naj organ odloži izvršbo zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - exceptio illegalis
V zadevi ni sporno, da je tožnik zahteval izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi bil zgrajen na zemljiščih, glede katerih je bil sprejet Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč. Sodišče meni, da omenjeni sklep v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen, saj njegova vsebina ni v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPNačrt-B, ki zahteva, da mora biti iz njega razviden natančen obseg širitve stavbnih zemljišč. Poleg tega je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da v postopku sprejemanja sklepa občina ni upoštevala niti določbe tretjega odstavka istega člena ZPNačrt, v skladu s katero bi morala sprejeti sklep (torej po sprejemu na občinskem svetu) poslati pristojnima ministrstvoma, šele po izteku petnajstdnevnega roka za odgovor pa ga objaviti v občinskem uradnem glasilu.
Stališče, da načrtovana gradnja tožnikovi stavbi ne bo zmanjšala osončenja preko predpisane meje, je prvostopenjski organ pojasnil na 10. in 11. strani izpodbijane odločbe in na podlagi podatkov v predloženi vodilni mapi PGD – dopolnitev št. 6 ugotovil, da bo ta pogoj iz OPN izpolnjen.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo tudi stališča upravnega organa v zvezi z zatrjevano nelegalnostjo garaže, ki bo nadzidana, in glede hrupa v času gradnje. Glede slednjega je upravni organ pravilno navedel, da iz dopolnitve št. 6 vodilne mape izhaja, da bo morebitno povečanje hrupa v času gradnje kratkotrajno in le v dnevnem času, preseganja mejnih vrednosti pa ni pričakovati. To pomeni, da bi tožnik omenjeno lahko izpodbijal le s trditvami o preseganju mejnih vrednosti, za kar pa bi moral predložiti dokaze.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnika nimata pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe. Glede na pritožbene navedbe je pojasnil tudi, da se postopek po 156.a členu ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke ter da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe in iz katerega izmed razlogov po tem členu ga bo uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi sta tožnika poskušala doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov.
Toženka je z obrazložitvijo, da ne iz navedenih dovoljenj, ne iz uradnih evidenc ne izhaja kakršnokoli tožnikovo upravičenje na zemljišču gradnje, zaradi česar v zvezi z vodovodom ne izkazuje pravnega, temveč zgolj dejanski interes, ki pa ga v obravnavanem postopku ne more uspešno uveljaviti, kar je dopolnila še s sklicevanjem na določbe SPZ, po presoji sodišča svojo odločitev utemeljila jasno, logično in v skladu z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lastnik nelegalne gradnje - inšpekcijski zavezanec
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, pa je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. V skladu s citiranimi določili sta imela upravna organa dovolj podlage za zaključek, da je gospodarska družba zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča skupaj z objektom na tem zemljišču. Lastnik pa je inšpekcijski zavezanec.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni inšpektor je pravilno in zakonito izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1, saj v zadevi ni sporno, da za obravnavano gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav bi moralo biti.