V lokacijskem dovoljenju ni mogoče dovoljevati posegov na zemljišču, ki ni investitorjevo (javna površina) in ne urejati režima parkiranja na javnih površinah. Sklicevanje tožene stranke na obrazložitev odločbe prve stopnje (245. člen ZUP) ni v celoti utemeljeno, ker ne pove, kako so upoštevana skupna merila in pogoji, da se ne smejo poslabšati pogoji dostopa do sosednjih objektov.
pridobitev - državljan druge republike - predkaznovanost prosilca
Za zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo RS po 3. odstavku 40. člena ZDRS ni dovolj le sklicevanje na predkaznovanost brez navedbe razlogov, zakaj je prosilec nevaren za javni red, ampak je potrebno najprej pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih organ ugotavlja nevarnost za javni red.
Ker je bilo premoženje staršev tožeče stranke prodano na javni dražbi na podlagi izvršilnega sklepa nekdanjega okrajnega sodišča o prisilni dražbi zaradi plačila zapadlih davčnih dolgov, ni pravne podlage za vrnitev tega premoženja tožeči stranki kot pravnemu nasledniku po določbah 3., 4. in 5. člena ZDen.
CZ člen 270, 273.ZUP člen 249, 249/1-1, 250, 250/2.
obnova postopka na zahtevo stranke - obnovitveni razlog - izjava gospodarske zbornice
Stranka ne more uspeti z obnovo postopka, če v postopku vložitve carinske deklaracije po svoji krivdi ni predložila izjave Gospodarske zbornice, da se uvoženo blago ne proizvaja v Sloveniji.
Ustavni amandma L k Ustavi SRS (Ur. l. SRS, št. 32/89). ZKP-77 člen 154, 210. ZTPDR člen 67.
hujša kršitev delovne obveznosti - vpliv ustavitve kazenskega postopka na disciplinski postopek - ocena vrednosti dokazov, pridobljenih v hišni preiskavi, katere zakonitost je vprašljiva
Drugostopno sodišče je v zvezi s pritožbeno trditvijo tožnice, da sta bila z nezakonitim vstopom organov za notranje zadeve v stanovanje, kršena ustava in zakon, navedlo le, da ni pristojno odločati o ustavnosti posamičnih ukrepov upravnih organov, ni pa se ukvarjalo z vprašanjem dokazne vrednosti v hišni preiskavi pridobljenih dokazov in tudi ne s tem, ali je bil izveden popoln dokazni postopek v zvezi z zakonitostjo hišne preiskave. Drugostopno sodišče je zato zmotno uporabilo oziroma ni uporabilo predvsem tistih določb materialnega prava, ki se nanašajo na oceno vrednosti dokazov, ki so pridobljeni v tako izvedeni hišni preiskavi, kot jo zatrjuje revizija. Zaradi zmotne oziroma neuporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
Ni mogoče sprejeti trditve v reviziji, da bi bilo treba zato, ker je bila ustavljena preiskava, ustaviti tudi disciplinski postopek.
ZOR člen 165, 165/4, 166, 158, 191. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - mladoletnik - vožnja s kolesom z motorjem - zmanjšanje odškodnine - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
1. Pri presoji odškodninske odgovornosti prve in druge tožene stranke je potrebno izhajati iz ugotovljenega dejstva, da tretji toženec v času obravnavane prometne nesreče ni opravil preizkusa znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji obeh sodišč o odškodninski odgovornosti prve in druge tožene stranke za tožničino škodo (4. odst. 165. čl. in 166. čl. ZOR).
2. Zmanjšanje odškodnine se lahko zahteva le, če škoda ni bila povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti (191. čl. ZOR). Upoštevaje ugotovljene dejanske okoliščine obravnavane prometne nesreče, pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila tožnici škoda povzročena iz hude malomarnosti.
izvenzakonska skupnost - premoženjska razmerja - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev
I. Dejanske ugotovitve opredeljujejo življenjsko skupnost med pravdnima strankama kot zakonsko zvezo, ker se je kot takšna manifestirala navzen že pred nakupom spornega stanovanja, predvsem pa je bila potrjena z rojstvom skupnega otroka. Elementi izvenzakonske skupnosti so opredeljeni tako določno, da je uporaba 12. člena ZZZDR na mestu.
II. Revizijska graja opredelitve višine deležev na skupnem premoženju je podana izključno ob upoštevanju finančnih elementov. Res je, da je zelo pomembno, koliko je kateri od partnerjev vložil sredstev v skupno premoženje, vendar je po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR treba upoštevati pri tem tudi druge okoliščine (varstvo in vzgojo otroka, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in drugo). Te druge okoliščine revizija zanemari, njihovo obrobno upoštevanje v dosedanjem postopku pa je tožniku kvečjemu v korist.
ZD člen 145, 145/1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1986) člen 2, 2/7, 11.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - sprememba statusa kmetije - pogoji za spremembo - dedovanje kmetij
Če je bila kmetija določena kot zaščitena kmetija še pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 1/86), je mogoče njen status spremeniti na predlog lastnika oziroma, če je ta umrl, na predlog vseh dedičev.
pridobitev stanovanjske pravice po smrti imetnika stanovanjske pravice - izvenzakonska skupnost
Sodišče druge stopnje je ocenilo v sodbi sodišča prve stopnje zapisani datum o tem, od kdaj najkasneje je živela toženka s pokojnikom v izvenzakonski skupnosti s stališča, da je datum prijave stalnega prebivališča toženke v spornem stanovanju bil upoštevan le kot eden od dokazov, da je ta skupnost res obstajala, ki pa ni sam zase utemeljil časovnega obdobja obstoja skupnosti, ki je brez dvoma trajala dalj časa (več kot dve leti).
Trajna opustitev rabe spornega stanovanja že v letu 1985 je podlaga za presojo po določbi 1. odstavka 58. člena ZSR o prenehanju stanovanjskega razmerja zaradi več kot 6 mesečne neuporabe. To pa je okoliščina, zaradi katere je tožena stranka utemeljeno ravnala po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona.
ZPP (1977) člen 355, 355/2, 354, 354/1, 354/2, 354/2-9.
nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti
O obstoju pritožbene novote, ki bi lahko povzročila dvom v pravilnost prvostopne odločitve, sodišče druge stopnje praviloma odloči po pomenu zatrjevanega dejstva, ki naj bi bilo novo in po oceni, sprejeti ob primerjavi z že izvedenimi dokazi.
Potrdili Gospodarske zbornice in Ministrstva za varstvo okolja, izdani na podlagi odloka o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje pri uvozu blaga v letu 1992, ki sta bili izdani po opravljenem carinjenju, se ne štejejo za nov dokaz.
ugotavljanje zapustnikove volje pri oporoki - lastnoročna oporoka - razlaga oporoke - napotitev na pravdo - ugotavljanje zapustnikove volje z zaslišanjem prič
Ker se je v teku zapuščinskega postopka med zakonitimi dediči pojavil spor o dejstvih glede prave volje pok. R.Č., izražene v oporoki, je zapuščinsko sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo tožnike na pravdo (1. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju). Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je bila v postopku ugotovljena zapustničina volja in zato ni prišla v poštev določba 2. odst. 84. čl. Zakona o dedovanju, ki rešuje primer, ko obstaja glede oporočiteljevega namena dvom.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01443
SZ člen 155, 155/1, 147, 147/1, 147/2, 150, 58.ZOR člen 149.
oddaja lastnega stanovanja v zameno za pridobitev stanovanjske pravice na drugem stanovanju - pogodba v korist tretjega - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - neprofitna najemnina
Tožencu gre podobna stanovanjska zaščita kot imetniku stanovanjske pravice. To pa pomeni, da je potrebno toženčev položaj glede pravice do nadaljnje uporabe spornega stanovanja po uveljavitvi SZ primerjati s položajem imetnika stanovanjske pravice. Toženec bi imel zato pravico do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino, tožnik pa dolžnost skleniti z njim takšno najemno pogodbo (anal. s 1. in 2. odst. 147. čl. in 150. čl. SZ). Le odklonitev ponudbe za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino bi imela v konkretnem primeru zato za posledico utemeljenost izpraznitvenega zahtevka po 58. čl. SZ.
prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Predlagateljici je bila v zvezi s podpisom pogodbe izrečena le grožnja, da ji bodo nepremičnine vzeli, če pogodbe ne podpiše. Del parcele št. 404/5, ki je bila poleg parcele št. 404/7 predmet pogodbe, je bil razlaščen že v letu 1951. Predlagateljica se je morala v zvezi s temi nepremičninami večkrat zglasiti na notranji upravi, kjer so ji povedali, da bodo zemljišče potrebovali za izgradnjo garaž. Zemljišča so bila dejansko odvzeta predlagateljici že pred podpisom pogodbe in je bila tako sklenitev pogodbe le še formalnost. Ob upoštevanju časovnega obdobja, v katerem je prišlo do sklenitve pogodbe, in vseh navedenih okoliščin, sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno zaključili, da je bila predlagateljica tedaj pod velikim psihičnim pritiskom.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - odgovornost za dolgove zapustnikovega podjetja
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bil znesek 9.870 DEM posojen za tekočo proizvodnjo podjetja A. Na zadolžnici s podpisom pok. L., je tudi žig podjetja. Na drugi zadolžnici, ki vsebuje dolg 28.442 DEM, sta v glavi navedena firma W. in L. kot njen predstavnik. Tako si je L. izposojal pri tožniku denar v imenu omenjenih firm. Ker ne gre za dolg zapustnika L., sta sodišči odločili pravilno, da za dolg ne odgovarjata toženca kot njegova dediča (1.odst. 142.čl. Zakona o dedovanju).
Tožencu svobodna gospodarska pobuda po prenehanju delovnega razmerja ni bila posebej prepovedana. Prepovedana bi bila tako le, če konkuriranje ne bi bilo pošteno oz. bi njegovo ravnanje na trgu pomenilo nelojalno konkurenco. Prepovedi nelojalne konkurence pa ne ureja ZOR. Zato uveljavljanega tožbenega zahtevka ni moč presojati po splošnih načelih odškodninskega prava.
ZUI člen 179.ZOFVI (1991) člen 65.ZUP člen 143, 209.
napredovanje v naziv
V naziv svetovalec lahko napreduje pedagoški delavec, ki poleg pogojev iz 1. odstavka 20. člena pravilnika izpolnjuje tudi pogoj strokovne in pedagoško-andragoške izobrazbe, ki se ugotavlja v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju.