zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odločitev o stroških - odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o odmeri nagrade in izdatkov storilkinega zagovornika, je odločitev o stroških postopka dokončna.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori le v rednem pravdnem postopku.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Globa in stroški postopka o prekršku se lahko nadomestijo z delom v splošno korist le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00049353
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/1-2, 17/2, 17/2-2, 20, 20.a, 20.a/1, 20.a/3, 20.a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 72. ZPotK člen 2, 2/2, 13, 13/1, 13/2. OZ člen 402, 402/1, 1025. ZPP člen 213, 213/1.
hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zamuda s plačilom - izvršba - potrošnik - izvršilni naslov - neobstoj izvršilnega naslova - odstop kreditodajalca od pogodbe - zapadlost terjatve - pisno obvestilo - primeren dodatni rok - solidarno poroštvo
Po prvem odstavku 13. člena ZPotK ima kreditodajalec pravico, da zahteva plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudi začetnega ali dveh zaporednih obrokov. Pred izjavo, da razdira pogodbo, pa mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni (drugi odstavek 13. člena ZPotK). V skladu s citirano določbo mora upnik za uresničitev odpoklicne pravice ter posledično zapadlosti celotnega preostalega dolga z učinkom neposredne izvršljivosti izpolniti dva pogoja. Kot prvo mora dokazati, da je dolžnika pisno opomnil na plačilo ter mu določil najmanj 15 dnevni dodatni rok za plačilo obveznosti. Šele, če dolžnik tudi v tem roku svojih obveznosti ne plača, pa lahko upnik ponovno s pisnim obvestilom odpove kreditno pogodbo.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 251, 251/1. ZKP člen 15, 32, 32/5, 337, 371, 371/1.
kršitev pravice do obrambe - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - združitev kazenskih postopkov - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin - zavrnitev pritožbe
Sodišče lahko v skladu z določili ZKP posamezna procesna dejanja opravi tudi izven glavne obravnave, kot to na primer določa 337. člen zakona, pa tudi 15. člen ZKP, ki sodišču nalaga dolžnost, da si prizadeva, da se postopek izvede brez zavlačevanja. Z vidika obrambe je pomembno, da je obdolženec z vsebino dokaza, izvedenega izven glavne obravnave, naknadno ustrezno seznanjen in da mu je dana možnost, da se o njem ustrezno izreče. Združitev kazenskih postopkov namreč glede na določbo petega odstavka 32. člena ZKP ni obligatorna, saj iz zakonskega teksta izhaja, da sodišče tako ravna praviloma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00047979
ZPP člen 224. ZST-1 člen 34a.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - napačno odmerjena taksa - podpis zapisnika o glavni obravnavi - javna listina - dokazovanje nasprotnega - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - dolžnost materialnoprocesnega vodstva
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da skladno z 224. členom ZPP zapisnik zapuščinske obravnave predstavlja javno listino, a je sodišče spregledalo določilo tega člena, da je dovoljeno dokazovati, da so javne listine in dejstva neresnično ugotovljena, kar dediči v pritožbi izrecno izpostavljajo (to je, da imajo pravico dokazovati nasprotno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063077
SPZ člen 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 155, 155/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - posest prostora - možnost dostopa do prostorov - posest ključev - zamenjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - opustitev posesti - odvzem posesti - pravica do posesti - onemogočen dostop do poštnega nabiralnika - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - obstoj težko nadomestljive škode - pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Glede na ugotovljeno zadnje posestno stanje pritožba utemeljeno opozarja, da je prvi tožnik izkazal posest nad sporno nepremičnino. Razpolagal je s ključem ključavnice, ki je bila vgrajena okoli božiča 2018, in je imel možnost samostojno vstopati v hišo. Edini je tudi imel ključe svoje sobe, v kateri je hranil svoje osebne stvari. Dejstvo, da po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča te možnosti ni uporabil (ni vstopal v hišo oziroma v svojo sobo), ni pravno pomembno. Za posest prostorov namreč ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi ali do njih kako drugače kontinuirano dostopa. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati (to pa med strankama ni bilo sporno), ima dejansko oblast nad stvarjo.
Ni pa posesti nad stanovanjsko hišo izkazala druga tožnica. Posest je opustila. Od novembra 2018 dalje, odkar ima toženec novo partnerko, ni prihajala v hišo, niti ni razpolagala z novim ključem (ključem ključavnice, zamenjane decembra 2018). Tudi če je, kot to trdi pritožba, zmotno mislila, da razpolaga s ključem, ki odpira vhodna vrata hiše (ker o menjavi ključavnice decembra 2018 ni bila obveščena, temveč je zanjo izvedela šele maja 2019), to na njeno posest ne vpliva. Z morebitno zmoto o razpolaganju s pravim ključem namreč ne more ohraniti posesti, ki ji je bila sicer odvzeta oziroma jo je opustila.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izselitev iz stanovanjske hiše
Realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
Namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto. To pomeni, da bi s takojšnjo izvršbo bile ogrožene dolžnikove ustavne pravice in bi izvršba zanj pomenila preveliko breme, saj mu grozijo škodne posledice, ki presegajo prikrajšanje, ki izvira iz same prisilne uveljavitve upnikove terjatve.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
spor majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - resnična dejstva - odpoved pogodbe - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - dolžnost izpolnitve obveznosti - poštenost ravnanja
Ker toženka sploh ni odgovorila na vlogo, je sodišče prve stopnje dejstva, ki so tam navedena, upravičeno vzelo za resnična in za podlago svoje odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00048258
ZDOdv člen 27. ZPP člen 105, 105/3, 180.
zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - isto pravno in dejansko stanje - lastnoročen podpis - nepopolna tožba - medicinska strokovna napaka - odgovornost države RS - brezplačna pravna pomoč - COVID-19 - Državno odvetništvo - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba zavrže. Izvedba predhodnega postopka je torej obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Ob strokovnih ugotovitvah izvedencev psihiatrov obstoja duševne motnje pri zadržani, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pritožbi ne moreta omajati niti z zanikanjem duševne motnje v pritožbi zadržane same, ki je po ugotovitvah izvedenca do svojega zdravstvenega stanja (še vedno) povsem nekritična, niti s pritožbenimi navedbami, da ta ni podana, ker diagnostika še ni zaključena in ni potrjena s strani lečečega psihiatra.
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - sprememba osebnega imena - tuj državljan
Ko pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da obtoženec menjava osebna imena ravno zato, da se lahko vrača na Schengensko območje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeno razmišljanje o tem, da bo ukrep izgona tujca iz Republike Slovenije obtožencu dejansko preprečeval izvrševanje kaznivih dejanj na ozemlju Republike Slovenije.
ZVEtL-1 člen 3, 4, 4/1, 4/2. ZNP-1 člen 42, 148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
udeleženci postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - dejanska raba prostora - vpis v kataster stavb - skupnost etažnih lastnikov - upravnik kot zakoniti zastopnik
Ker so bile pripombe vsebinske narave in so se nanašale na dejansko stanje enega od prostorov, za katerega pritožnica zatrjuje, da predstavlja kolesarnico kot skupni prostor in ne kleti, to pa pomeni tudi drugačno oznako prostora po Pravilniku o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe, bi moralo sodišče pravilnost elaborata glede dejanske rabe spornega prostora preveriti pred njegovo izvedbo v katastru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00048592
ZDZdr člen 48, 80, 80/1, 80/2, 87.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nepopoln predlog - obrazloženost vloge - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode
V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje.
Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil.
DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048516
ZD člen 27, 34. ZIZ člen 272. ZPP člen 5, 5/1, 182, 182/3.
postopek za zavarovanje terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravica do nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - vrnitev lastninskega deleža - stanovanje - deljivost stvari - darilna pogodba - mešana pogodba
Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.
Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.
Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - naknadno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v celoti korektno in natančno pojasnilo, zakaj in kdaj je nastala taksna obveznost (ob vložitvi pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, kar je bilo 22. 11. 2019), zato je neupoštevna navedba, da je bila taksa naknadno plačana.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - denarna terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predlagana vsebina sklepa o začasni odredbi predstavlja predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je na podlagi določb ZIZ in na tem zakonu temelječi sodni praksi mogoča izključno v zavarovanje nedenarnih terjatev (273. člen ZIZ).