PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00047237
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.. ZIZ člen 15.. ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1.
zavrženje predloga za izvršbo - procesna sposobnost upnika - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase - oškodovanje stečajne mase - stečajni dolžnik kot upnik
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). V konkretnem postopku gre za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - določna označba listine - zavrženje predloga za izvršbo - obvezne sestavine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - možnost učinkovite obrambe - načelo enakosti orožij - pomanjkljiv predlog - konkretizacija predloga - verodostojna listina
Četudi upniku verodostojne listine ni treba priložiti, pa ta mora obstajati in se upnik ne sme izogniti njeni določni navedbi. Gola označba vrste verodostojne listine v obrazcu predloga, ne da bi bila ta tudi konkretizirana, ne zadošča.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 38, 38/5.
stroški izvršbe - stroški izvršitelja - procesna nesposobnost - potrebni stroški izvršbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravno relevantni pritožbeni razlogi - odpadla pravna podlaga - zastopanje procesno nesposobne stranke - sprememba prvostopenjske odločitve - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku
Ker so izpodbijani sklep o stroških, ki je bil izdan v nekontradiktornem postopku, dolžnice prejele ponovno potem, ko so bile v postopku že ustrezno zastopane, je procesna napaka prvotnega vročanja sanirana, kar pa ne izključuje, da procesna nesposobnost in preteklo neustrezno zastopanje vplivata na vsebinsko presojo sprejete odločitve.
Upnik ima pravico do povrnitve le potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Kot takih pa ni dopustno šteti tistih, ki so v zvezi z neposrednimi izvršilnimi dejanji, ki so bila opravljena v času, ko dolžnice niso imele postopkovne sposobnosti in tudi niso bile ustrezno zastopane.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047081
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 328.
popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska napaka - zavrženje ugotovitvene tožbe - neizkazan pravni interes - pretrganje zastaranja - navadna škoda - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnomočen sklep o izvršbi
Utemeljevanje pravnega interesa s sklicevanjem na pretrganje zastaranja ne more biti uspešno zato, ker zastaranje odškodninske terjatve še ni začelo teči.
Računovodsko zmanjšanje vrednosti tožnikovega premoženja še ne predstavlja pravno priznane škode. Priti mora do dejanskega zmanjšanja, do tega pa bo prišlo šele takrat, ko bo (če bo) tožnik upniku dolg plačal.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - kvalificirana protipravnost - nesklepčna tožba - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - protipravno ravnanje državnega organa - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditveno breme - očitek protispisnosti
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani.
Vsaka napaka tožilstva ali sodišča v predkazenskem ali kazenskem postopku še ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki bi opravičevala tožnico do denarne odškodnine. Drugače povedano – napaka, ki bi v kazenskem postopku morda rezultirala v oprostitvi obdolženca ali njegovem uspehu s katerim od v kazenskem postopku predvidenih pravnih sredstev, še ne pomeni nujno t. i. kvalificirane protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti države za ravnanje tožilstva ali sodišča.
Pri nesklepčnih tožbah se dokazov ne izvaja in zato tudi dokazno ne ocenjuje; ocenjuje se le, ali iz trditvene podlage tožnika na abstraktni ravni izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
sorazmernost pripora - protipravno pridobljena premoženjska korist - višina pridobljene koristi
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je podana očitna nesorazmernosti pripora glede na pridobljeno premoženjsko korist, pritožbeno sodišče poudarja, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni edino merilo, ki ga sodišče upošteva pri presoji sorazmernosti pripora.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - plačilni nalog - pravnomočnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bistvena ugotovitev, da je bilo storilcu izrečenih skupno 32 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ne more pa v okviru predmetnega postopka sodišče presojati, ali plačilna naloga, na katera se opira izpodbijani sklep, vsebujeta dokaze o hujšem ogrožanju javnega prometa ali poškodovanja zavarovane pravne dobrine.
Pritožbeno preigravanje o (ne)običajnih reakcijah posameznikov v različnih situacijah pa je hipotetično in pomeni le golo ponavljanje siceršnjih zagovornih navedb, na katere pa je izčrpno odgovorilo že prvo sodišče, pritožba pa skuša ponovno s posameznimi izseki iz izvedenskega mnenja izvedenke sodne medicine prepričati v nasprotno, s čemer pa se giblje izključno v polju drugačne dokazne presoje izvedenih dokazov, ki pa je po prepričanju prvega sodišča v izpodbijani sodbi pravilna. S pritožbeno navedbo, da pa je obdolženec ravnal instiktivno, ker se je skušal braniti pred oškodovancem, pa pritožba ne le, da na ta način prihaja sama s seboj v nasprotje s prvotnim zatrjevanjem, da je šlo le za nastavitev komolca, v katerega se naj bi zaletel sam oškodovanec, temveč tudi neuspešno napada sicer prepričljive razloge o obdolženčevi krivdi, ki jih je prvo sodišče prepričljivo obrazložilo v točkah 16 do 17) izpodbijane sodbe in katerim ni očitati pomanjkljivosti, ki jih pritožba izpostavlja.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - rok za vložitev ugovora - zamuda roka
Toženec je nalog za plačilo sodne takse prejel 19. 2. 2021, ugovor pa vložil 2. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 1. 3. 2021. Sodišče je zato ugovor z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo kot prepoznega.
pritožbeni razlogi - uradni preizkus izpodbijane sodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker pritožba ni obrazložena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le glede uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne že iz izpodbijane sodbe in jih zato pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, pa je razvidno, da je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.
pravica do vpogleda v spis - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes
Po stališču sodne prakse je upravičen interes (korist), ki ga mora izkazati oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.
pritožbeni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov
Toženka višine po sodišču prve stopnje priznanih stroškov tožnika s pritožbo ne izpodbija. Preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP) pa je pokazal, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni zagrešilo kakšne postopkovne kršitve in je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047914
KZ člen 77, 93, 93/1. ZKP člen 372, 372-5.
starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - kazenska sankcija - kršitev kazenskega zakona
Po prvem odstavku 93. člena KZ sme sodišče polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarno kazen in ob pogojih iz 89. člena tega zakonika tudi mladoletniški zapor. Navedeno pomeni, da se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, ne sme izreči (samostojnega) vzgojnega ukrepa navodil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00048065
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, 453. ZIN člen 35, 35/4, 37. ZUP člen 281.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - prepoved izvajanja koncesije - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - inšpekcijski nadzor - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - odločba z retroaktivnim učinkom - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - stroški nedovoljenih vlog - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo storitev pomoč na domu, izvedenih v oktobru 2017 - to je v času, ko je v rokah imela dokončno in izvršljivo odločbo socialne inšpekcije, da do odprave napak ne sme izvajati socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Na podlagi določila četrtega odstavka takrat veljavnega 35. člena ZIN v primeru, kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi ukrepe, samostojni podjetniki ne smejo za zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev. Zato kasnejša odprava inšpekcijske odločbe v sodnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem sporu. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neobstoječo odločbo socialne inšpekcije. Četudi je ta odločba sedaj odpravljena (in vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek), je takrat obstajala, bila je dokončna in izvršljiva in je kot taka tožnico zavezovala.
Drži sicer pritožbeno opozorilo, da je skladno z določilom 281. člena ZUP učinek sodbe retroaktiven. Z njo je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Vendar to ne pomeni, da odpravljene odločbe socialne inšpekcije takrat ni bilo. V času, za katerega tožnica zahteva plačilo, je obstajala. Kot rečeno, je bila dokončna in izvršljiva. Zato bi jo tožnica morala spoštovati. Ker je ni, gre to v njeno breme.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050056
KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70a/2, 70a/3, 191, 191/1. ZKP člen 251, 251/1, 340, 340/2, 492, 492/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - podrejen položaj - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - navzočnost na glavni obravnavi - izvedenec
Če v izreku sklepa o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem domu nista navedena njegovo periodično preverjanje ter skrajni rok trajanja iz drugega in tretjega odstavka 70.a člena ZKP, izrek posebej ni nerazumljiv in še manj protisloven. Kvečjemu je posredi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je predmet preizkusa šele, ko bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso bile ugotovljene in ko je sodna odločba tudi glede odločilnih dejstev vzdržala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - nezakonitost odpovedi
Obrazložitev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je preskopa, saj odpovedni razlog ni konkretiziran in je opredeljen le abstraktno, zato je takšna odpoved nezakonita.