Sodišče lahko presoja samo zakonitost (četrti odstavek 13. člena ZPPre), ne pa tudi umestnost zahtevka Preiskovalne komisije. Če preiskovanca Parlamentarna komisija ni določila, je pa iz gradiva razvidno, da je osredotočenost preiskave fokusirana na določeno osebo, ima zato le-ta enak status kot ga ima osumljenec oz. obdolženec v kazenskem postopku glede vprašanja zasega predmetov (drugi odstavek 220. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00051089
KZ-1 člen 49, 308, 308/3.. ZTuj-2 člen 146.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom - zakonski znaki kaznivega dejanja - individualizacija kazenske sankcije - višina izrečene kazni
Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je šlo za odplačno ravnanje obtoženca oz. da bi obtoženec za uspešno opravljen prebeg preko slovensko-hrvaške meje prejel del plačila, samo o prekršku nikakor ni moč govoriti, tako, kakor to zmotno meni pritožnik.
Naslovno višje sodišče je v kar nekaj svojih odločbah že zapisalo, da je potrebno kazni v posameznih zadevah izrekati od primera do primera posebej in da število beguncev ne more biti edino merilo, ki bi bilo pri tem odločilno.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - denacionalizirano premoženje - privolitev v prikrajšanje - uporabnina - najemnina
Čeprav je pritrditi tožečim strankam, da tožena stranka ni bila denacionalizacijski zavezanec za vračilo graščine in da zato delna denacionalizacijska odločba glede vračila tega premoženja med pravdnima strankama ni ustvarjala upniško-dolžniškega razmerja ter da posledično zato v njunem medsebojnem razmerju zaradi opustitve sodelovalne dolžnosti tožeče stranke tudi ni moglo priti do t.i. upniške zamude, pa je ravnanje tožnikov v zvezi s prevzemom tega premoženja na podlagi odločbe z dne 22. 3. 2007 pravno pomembna okoliščina tudi v razmerju do tožene stranke. Po pravnomočnosti te delne odločbe je namreč odpadla podlaga za brezplačno uporabo prostorov graščine s strani tožene stranke. Ker pa je pri prevzemu graščine na strani denacionalizacijskega zavezanca v skladu z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, sodelovala tudi tožena stranka, ki je bila tudi sama vabljena na prevzem graščine, ker je imela ključe graščine in je določene prostore v graščini tudi uporabljala, je na podlagi takšnega ravnanja tožnikov, ko se brez upravičenega razloga niso odzvali na (drugi) poziv za prevzem graščine, ob pravilni uporabi materialnega prava, povsem pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da so tožniki z opustitvijo svoje sodelovalne dolžnosti pri prevzemu graščine po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe z dne 22. 3. 2007 hkrati izrazili tudi svojo privolitev v prikrajšanje zaradi nadaljnje uporabe te nepremičnine s strani tožene stranke, ter da je le-ta trajala tako dolgo, dokler tožniki od tožene stranke niso zahtevali plačila najemnine-uporabnine in sklenitve najemne pogodbe.