začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je tožnik vložil pobudo za spremembo prostorskega akta, na podlagi katere bo imel možnost legalizirati objekt, v postopku izdaje začasne odredbe ni relevantna, saj gre pri tem za bodoče negotovo dejstvo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljiti izdaje začasne odredbe.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju v času podržavljenja. Nepremičnina je bila podržavljena v letu 1946, torej je relevanten status te nepremičnine v tem letu. Zatrjevanje drugačne dejanske namembnosti nepremičnine, kolikor ta ne izhaja iz ustreznih dokazil, v denacionalizacijskemu postopku ne more biti relevantno v smislu spremembe pravnega statusa zemljišča.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Dopolnjevanje dolžne obrazložitve upravne odločbe z navedbami v odgovoru na tožbo ali še kasneje v pripravljalnem spisu, ni dopustno. Namreč tako dopolnjevanje obrazložitve in razlogov za odločitev šele v postopku upravnega spora ne more nadomestiti obrazložitve, ki bi jo morala vsebovati upravna odločba, glede na določbo 214. člena ZUP in je s takim postopanjem stranki odvzeta pravica do učinkovite obrambe pravic. Izrek odločbe zahteva obrazložitev razlogov, ki so njegov temelj.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
S poravnavo, ki ima učinek izročilne pogodbe, se je tožnikov sin, ki je hkrati postal lastnik očetove nepremičnine, zavezal, da bo očetu zagotovil dosmrtno brezplačno bivanje v stari hiši, zagotovil brezplačno ogrevanje, vodo in elektriko, mu omogočil prost dostop do stare hiše, možnost gibanja po vsem posestvu, možnost parkiranja osebnega avtomobila in namestitev poštnega nabiralnika. Prav tako se je zavezal, da mu bo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zagotovil pomoč in postrežbo, bodisi sam ali po drugih osebah. Glede na naravo zgoraj navedene poravnave sodišče ugotavlja, da ji ni mogoče pripisati lastnosti izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla v smislu 557. člena Obligacijskega zakonika (pogodba o dosmrtnem preživljanju), torej ni mogoče v tej poravnavi dogovorjene obveznosti zagotavljanja oskrbe na domu razlagati drugače, kot je dogovorjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru je nepravilno ugotovljeno premoženje tožnika. Smisel zapuščinske obravnave je namreč med drugim ugotoviti velikost dednega deleža, ta ugotovitev pa mora biti zajeta v sklepu o dedovanju, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi pa sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi sploh še ni bil izdan, saj zapuščinski postopek očitno še ni zaključen. V obravnavani zadevi zato izpodbijana odločba sloni na napačnih predpostavkah, saj kot premoženje za določitev finančnega cenzusa tožnika tožena stranka upošteva premoženje, ki naj bi ga tožnik dobil po dednem dogovoru.
SZ-1 člen 87, 87/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalnost bivanja v občini
Tožnik je ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje o prijavi stalnega prebivališča, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova
Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, ali če plačila ni, je davčna osnova prometna vrednost teh vozil, ki jo ugotovi davčni organ. Ker je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno določila davčno osnovo, je bilo treba zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi ugoditi.
ZOdv člen 11, 21, 42. ZGD-1 člen 6, 6/4. ZPRS-1 člen 8, 8/1, 8/1-9, 8/2, 8/3. ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Določbe ZPRS-1 in Navodila o vrstah in obsegu podatkov za posamezno pravno organizacijsko obliko enote Poslovnega registra Slovenije tožnika ne zavezujejo k prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije dejavnosti, ki jo opravlja poleg glavne dejavnosti (ki je odvetništvo), če ta ne pomeni pomembnega dela njegovega poslovanja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4, 224. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3.
javna cesta - pravica uporabe javne ceste - ugotovitvena odločba - upravna zadeva - zavrženje zahteve - zavrženje tožbe
Splošna raba javne ceste je anonimna. Drugostopenjski organ pravilno ugotavlja, da ni pravne podlage za izdajo ugotovitvenih upravnih odločb, s katerimi bi se ugotavljajo, da ima nekdo pravico splošne rabe te vrste javnega dobra.
Ker tožnik v tožbi navaja, da je vložil pritožbo, ker prvostopenjski organ ugotovitvenega akta ni izdal, ga sodišče ni posebej pozivalo, da izkaže dokončnost tega sklepa. Tožba je vložena zoper akt, ki ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z dopisom, s katerim je občina tožnikovo vlogo odstopila policijski upravi, še ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
veljavnost patenta - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravni interes
Navedbe tožnika, da je sam gradbeno podjetje, ki deluje na istem področju, ki ga pokriva patent, namreč ne predstavljajo pravnega interesa za priznanje aktivne legitimacije v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju, da tožnik izkazovanje svojega pravnega interesa opira na morebitne zaplete pri lastnem razvoju in uporabi industrijsko izvedljivih podobnih rešitev na tem področju.
Iz izpisov zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele je razvidno, da se vknjižba prepovedi odtujitve ne nanaša na delež (2/3), ki je v lasti prosilke za brezplačno pravno pomoč, in prosilka torej s svojim deležem na nepremičninah lahko razpolaga. Navedeni podatki o vknjiženi prepovedi odtujitve pri odločanju očitno niso bili upoštevani. Zato je dejansko stanje glede vrednosti premoženja prosilke ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, kar predstavlja razlog za odpravo odločbe.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znak
Povprečni slovenski potrošnik bo prijavljeni znak – besedno znamko, brez dodatnih elementov – ''REHAB'' dojel kot okrajšavo angleške besede ''rehabilitation'', tj., rehabilitacija. To pa glede na blago, ki ga prijavljeni znak pokriva tudi pomeni, da bo povprečni slovenski potrošnik znak nedvomno dojel kot informacijo o izdelku oziroma kot eno izmed značilnosti izdelka in sicer, da mu bo izdelek pomagal pri rehabilitaciji oziroma okrevanju. Če pa je temu tako, je tožena stranka pravilno zaključila, da bo relevanten slovenski potrošnik ob nakupu npr.: prehranskih dopolnil, označenih s tem znakom, kot tudi čajev ali drugih pijač, ta znak dojel kot besedo z zadnje opredeljenim pomenom, zlasti ob upoštevanju, da je angleški jezik kot tuji jezik nedvomno zelo prisoten v Sloveniji.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev prestajanja kazni zapora (82. člen ZIKS-1) in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve, zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, na obstoj pravnega interesa pa je treba paziti ves čas postopka, je sodišče tožbo zavrglo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - upravni spor - pravni interes za tožbo - za odločitev relevantni ugovori - zakonitost obravnave vlog ostalih prijaviteljev
Tožnica v tožbi izpodbija odločitev, ki se nanaša nanjo, čeprav samemu številu točk, ki jih je dosegla, ne oporeka, ampak oporeka zakonitosti obravnave pred njeno uvrščenih vlog drugih prijaviteljev. Po presoji sodišča glede na način izbire, nesporno število doseženih točk tožnice in doseženih točk drugih prijaviteljev ter glede na uvrstitev tožničine vloge na prvo naslednje mesto za prejemniki sredstev, tožnica izkazuje pravni interes za tožbo. Če bi obveljalo nasprotno stališče tožene stranke, bi to pomenilo, da ugoditvena odločba oziroma sklep v postopku javnega razpisa ne bi mogla biti nikoli podvržena sodni presoji, čeprav brez dvoma vpliva na pravni položaj tožnika. Uspeh posameznega prijavitelja na razpisu je sicer res v največji meri odvisen od kakovosti njegove vloge. Vendar pa glede na to, da konkurira tudi z drugimi prijavitelji, lahko pride do situacije, da je uspeh stranke odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev.
Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje spodbud delodajalcem - izvajanje praktičnega usposabljanja - prijava na javni razpis - priloge k prijavi - poziv k dopolnitvi vloge
Tožeča stranka je bila pozvana k dopolnitvi vloge z natančno določenimi navedbami dopolnitve za posamezno pravno osebo, ki so se nanašale na že priložene listine in zahtevo po predložitvi manjka napotnic oziroma aneksov h kolektivnim učnim pogodbam za posameznega dijaka. Glede na to, da so pogoji sofinanciranja v 3. točki javnega razpisa določno navedeni in vsebujejo med drugim tudi določbo o vsebini konkretnega izkaza napotitve prijavljene osebe k izbranemu delodajalcu, se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da oblika in vsebina pogodb in napotnic v javnem razpisu ni bila predpisana, vsled česar takšno odstopanje v obličnosti ne more biti na škodo tožeče stranke.
ZVPot člen 35. ZOdv člen 11, 21. ZGD-1 člen 6, 6/4. ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5, 3/2, 13, 13/4.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - oddaja poslovnega prostora v najem - odvetnica - prijava dejavnosti
Za dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - pogoj vzajemnosti
Tožnik ni državljan Republike Slovenije, niti nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato bi lahko bil upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države Republike Hrvaške tudi slovenski državljani v Republiki Hrvaški upravičeni do brezplačne pravne pomoči.