ZUP člen 9, 9/3, 230, 230/2. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni člen 14, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - za odločanje relevanten predpis - načelo zaslišanja stranke
Določbo 14. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, ki omogoča "zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo", je skladno z zakonom in Ustavo mogoče uporabljati le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za pravico do odbitka - missing trader - sodelovanje pri goljufiji - objektivne okoliščine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost, deloma pa jih določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
davčni postopek - odmera davka - odločanje po nadzorstveni pravici - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Če je drugostopenjski organ v zvezi s pritožbo že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta in je v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega tožnik meni, da je napačno, vendar pa tožnik zoper upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak tožnik ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice, niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski organ.
ZIS člen 1, 3, 3/3, 3/3-6, 56. ZUS-1 člen 40, 40/3.
igre na srečo - soglasje za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo - odločanje po prostem preudarku - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovljena dejstva (posredna 100 % last tuje družbe, obstoj večih s tožečo stranko povezanih oseb, ki imajo ali so zaprosile za pridobitev koncesije oz. za izdajo soglasja) sicer predstavljajo okoliščine, ki ji mora organ pri odločanju o izdaji soglasja za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo, upoštevati. Vendar po presoji sodišča same po sebi še ne zadoščajo za sklep, da so v določbah ZIS podane ovire za izdajo zahtevanega soglasja.
ZUP člen 22. ZSV člen 82. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
razrešitev skrbnika - krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo pravic oziroma pravne koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravno varstveno potrebno. Ker tožnik v konkretnem primeru prenosu krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti v tožbi ne oporeka in z vloženo tožbo tudi ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
aktivni družbenik - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj
Finančno – premoženjski (subjektivni) in vsebinski (objektivni) pogoj, ki določa, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, morata biti izpolnjena kumulativno. Neizpolnitev enega izmed obeh pogojev predstavlja okoliščino, da se BPP prosilcu ne more dodeliti.
Že sam status direktorja v gospodarski družbi predstavlja takšno možnost vplivanja na upravljanje in poslovanje gospodarske družbe, da ga ni mogoče pripisovati velikosti solastninskega deleža. To pomeni, da je tožnik imel, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, vse možnosti zakonitega gospodarnega upravljanja gospodarske družbe.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - naknadno preverjanje deklaracije - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - transakcijska vrednost - povezanost kupca in prodajalca
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka o domnevi, da je povezanost med proizvajalcem vozil in deklarantom vplivala na ceno, seznanila tožečo stranko in ji dala zadostno možnost za odgovor. Brez ugotovitve tega pravno pomembnega dejstva pa tožena stranka v določbah CZS in Izvedbene uredbe ni imela zadostne podlage za sklep, da za sprejem transakcijske vrednosti tožeča stranka ni izpolnila pogojev.
prepoved uporabe stanovanjskega objekta - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Po vpogledu v zapisnik o inšpekcijskem pregledu sodišče ugotavlja, da je bil kontrolni inšpekcijski pregled izveden skladno z določbami ZUP in ZIN, ter določbo 146. člena ZGO-1, zato ne dvomi v pravilnost ugotovitve prvostopenjskega organa, da je stanovanjski objekt v uporabi brez uporabnega dovoljenja. Posledično je organ tožnika pravilno kaznoval z denarno kaznijo.
ZUP člen 214. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Javni razpis za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji v letih 2012-2015.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - ocena strokovne komisije - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatkov v upravnem spisu ni mogoče ugotoviti, kako je strokovna komisija prišla do števila točk tožeče stranke oziroma vsakega prijavitelja posebej. Pojasnjena tudi ni razlika v ocenjevanju obeh ocenjevalcev, ki v kar štirih ocenjevalnih kriterijih od petih odstopa za točko in več. Sodišče pa tudi ugotavlja, da za ocenjevanje izpolnjevanja posameznih kriterijev iz Javnega razpisa niso bili predhodno dovolj jasno določeni kriteriji. Izpodbijanega akta zato ni mogoče preizkusiti.
Sklep, s katerim je Ministrstvo na svojih spletnih straneh stranke obvestilo o izboru vlog na Javnem razpisu ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Delodajalec, ki je bil že pred uveljavitvijo ZUTD vpisan v ustrezen register oziroma evidenco, mora za vpis v register po določbah tega zakona izpolniti pogoj, da v obdobju dveh let pred oddajo vloge ni kršil delovnopravne zakonodaje. Upoštevne so torej le kršitve, storjene v tem relevantnem obdobju. Glede na navedeno sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijanega upravnega akta glede vprašanja, ali je tožeča stranka kršila delovnopravno zakonodajo (kršitve je upravni organ ugotovil na podlagi treh pravnomočnih odločb inšpektorja za delo) prav v relevantnem časovnem obdobju. Upravni organ namreč ni ugotavljal, kdaj naj bi se v obravnavanem primeru začelo obdobje zadnjih dveh let in niti ni opravil presoje, ali kršitve iz omenjenih pravnomočnih inšpekcijskih odločb pomenijo kršitve delovnopravne zakonodaje v tem roku.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij, oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 6/1, 8.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - neto aktiva podjetja
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi denarna odškodnina, dogovorjena s poravnavo, ki jo je organ vključil v odločbo o denacionalizaciji, ne mogla biti upoštevana v višini, kot iz odločbe (poravnave) izhaja. Zato tudi ne more z uspehom zatrjevati, da mu organ ne bi mogel odreči denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih kot dela podjetja, ki jih poravnava ne obsega, ob sklicevanju na ugotovitev, da višina s poravnavo dogovorjene in izplačane denarne odškodnine že presega ugotovljeno neto aktivo podržavljenega podjetja. V pravnomočno odločbo, v katero je vključena poravnava, se namreč z izpodbijano odločbo ne posega, saj je s slednjo zgolj zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo preostalega dela podržavljenega podjetja (ker je z odškodnino, dogovorjeno s poravnavo, prejšnji lastnik podržavljenega podjetja v denacionalizaciji vrednostno že odškodovan), ne pa naloženo vračilo odškodnine, dogovorjene s poravnavo (v višini, kot presega ugotovljeno neto aktivo podržavljenega podjetja).
ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - enostopenjski postopek - izpolnjevanje razpisnih pogojev - zavrnitev vloge
Določbo prvega odstavka 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije po kateri vlagatelj vloge vloži na ministrstvo oziroma vladno službo pritožbo v roku 8 dni je treba razlagati v smislu, da zagotavlja stranki možnost, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, ki ji pred izdajo prvega sklepa ni bila dana. Če torej oba sklepa pomenita odločitev, ki je sprejeta v enostopenjskem postopku, ni podana v tožbi zatrjevana kršitev pravil postopka. Ker tožnik v relevantni rubriki poslovnega načrta ni jasno in konkretno opredelil nameravane proizvodnje novih proizvodov, kot je bilo to od njega zahtevano v 6. točki razpisne dokumentacije, je bila njegova vloga pravilno zavrnjena.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za obnovo postopka
Zakonski pogoj za dovolitev obnove je dejstvo, da oseba iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Vedenje o vseh procesnih dejanjih upravnega organa s strani tožnika pa je bilo tolikšno, da bi lahko z zahtevo za dopustitev udeležbe v tem postopku na podlagi 142. člena ZUP obvaroval svoj pravni interes, seveda ob predpostavki, da bi upravni organ dopustil njegov vstop v postopke izdaje gradbenih dovoljenj kot stranskemu udeležencu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Slabo premoženjsko in socialno stanje tožnika, na katero se sklicuje v tožbenih ugovorih, med strankami postopka ni sporno. Ne glede na to pa tožniku ni mogoče dodeliti BPP, ker ne izpolnjuje nadaljnjega objektivnega pogoja, ki ga določa 24. člen ZBPP. Sodbi Okrajnega sodišča in Višjega sodišča, zoper kateri je tožnik sprožil upravni spor, namreč nista dokončna upravna akta po določbah 2. člena ZUS-1, niti akta v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - gradnja lesene ute
Sporen objekt bi bilo glede na njegovo velikost uvrstiti med nezahtevne objekte iz II. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, vendar mora takšen objekt izpolnjevati tudi zahteve glede načina gradnje iz 4. člena navedene uredbe. Teh pogojev pa tožnica ni izkazala, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogoja za uvrstitev med nezahtevne objekte in je posledično izpodbijana odločba pravilno izdana na podlagi ugotovitve, da tožnica za postavitev spornega objekta ni pridobila gradbenega dovoljenja.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - soglasje k poteku predlagane meje
Prvostopenjski organ je v postopku presojal predloženi elaborat ter ugotavljal, ali se predlagana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Namreč v katastru se kot urejena meja ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Tožnik se je s predlagano mejo strinjal, kar je tudi potrdil s svojim podpisom na zapisnik. Bil je naročnik geodetskega postopka in aktivna stranka upravnega postopka in bi z izjavo – umikom zahteve oba postopka, upravnega pa do izdaje prvostopne odločbe, lahko ustavil. Tako pa so njegovi ugovori nerazumljivi in jih sodišče ne more upoštevati.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijanega upravnega akta glede vprašanja, ali je tožeča stranka kršila delovnopravno zakonodajo prav v relevantnem časovnem obdobju. Upravni organ namreč ni ugotavljal, kdaj naj bi v obravnavanem primeru začelo obdobje zadnjih dveh let in niti ni opravil presoje, ali kršitev iz pravnomočne odločbe inšpektorja za delo pomeni kršitev delovnopravne zakonodaje v tem roku.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi ni pojasnjen dejanski del zadeve – upravni organ ni navedel, kakšno dejansko stanje v zvezi z zahtevkom tožnika po 175a. členu SZ-1 je ugotovil - ampak le zaključek, da tožnik ni izkazal, da ima pravice iz 173. člena SZ-1. Dopolnjevanje obrazložitve z vsebino, ki bi morala biti vključena v odločbo, pa ni dopustno in ne more nadomestiti obrazložitve. To pomeni, da sodišču ni omogočen preizkus, zakaj je zadeva rešena tako, kot je odločeno v izreku, stranki v upravnem postopku pa je s tem odvzeta pravice do učinkovitega uveljavljanja pravnih sredstev.
ZUP člen 2, 2/1, 127, 127/2, 144, 144/1, 144/1-2. ZIS člen 59, 59/1, 59/2, 95, 95/2.
prirejanje iger na srečo - oblikovanje varnostnih rezerv - menica - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe - upravna zadeva
V ZUP ni določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da lahko upravni organi izdajajo tudi odločbe, s katerimi bi odločali samo o spornih dejanskih ali pravnih vprašanjih.
O pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča z odločbo, izdano v postopku o prekršku. Sodišče bo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper odločbo o prekršku, presojalo pravilnost pravnih stališč in s tem tudi pravilnost uporabe določb 59. člena ZIS, ki se nanašajo na oblikovanje obveznih varnostnih rezerv tožeče stranke.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZDavP-2 člen 101, 101/1.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje - poslovni delež - vrednost poslovnega deleža
Tožena stranka ima v družbi A. d.o.o. 80% delež. Iz uradnih evidenc izhaja, da znaša vrednost njenega vložka 7.010,40 EUR, kar je več kot znaša njen davčni dolg. Glede na to, da ima tožeča stranka navedeno premoženje, v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odpis ali delni odpis davčne obveznosti, ne glede na to, da sicer izpolnjuje dohodkovni pogoj za odpis.