Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZDavP-2 člen 101, 101/1.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje - poslovni delež - vrednost poslovnega deleža
Tožena stranka ima v družbi A. d.o.o. 80% delež. Iz uradnih evidenc izhaja, da znaša vrednost njenega vložka 7.010,40 EUR, kar je več kot znaša njen davčni dolg. Glede na to, da ima tožeča stranka navedeno premoženje, v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odpis ali delni odpis davčne obveznosti, ne glede na to, da sicer izpolnjuje dohodkovni pogoj za odpis.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Postojna člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izgradnja lastnega objekta za čiščenje odpadnih vod
Na podlagi 21. člena občinskega odloka je na območjih, kjer ni zagotovljenih sistemov javne kanalizacije, ali pa se le ti ne zaključujejo s komunalno čistilno napravo, obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod. Na navedeno obveznost pa ne vpliva dejstvo, da na parceli, na kateri stoji predmetni stanovanjski objekt ni mogoče zgraditi nepretočne greznice oziroma čistilne naprave, ker na njej ni dovolj prostora.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZZK-1 člen 1, 8, 8/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravica graditi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarnopravnih razmerjih, kar izhaja že iz besedila 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi in ne morda odločanja od njej.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožeča stranka dejansko živi na naslovu B., zato je neutemeljen njen ugovor, da bi se moralo njeno stalno prebivališče določiti na naslovu A., kjer si želi bivati. Trenutno namreč z želenim krajem stalnega prebivališča ne izkazuje obstoja tesne in trajne povezave .
ZUP člen 2, 2/1, 127, 127/2, 144, 144/1, 144/1-2. ZIS člen 59, 59/1, 59/2, 95, 95/2.
prirejanje iger na srečo - oblikovanje varnostnih rezerv - menica - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe - upravna zadeva
V ZUP ni določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da lahko upravni organi izdajajo tudi odločbe, s katerimi bi odločali samo o spornih dejanskih ali pravnih vprašanjih.
O pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča z odločbo, izdano v postopku o prekršku. Sodišče bo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper odločbo o prekršku, presojalo pravilnost pravnih stališč in s tem tudi pravilnost uporabe določb 59. člena ZIS, ki se nanašajo na oblikovanje obveznih varnostnih rezerv tožeče stranke.
Zamuda roka, ki ga določa Uredba o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ter da Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 ni zakonit, ker ni bi sprejet v skladu z 8. členom navedene Uredbe do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, pač pa šele 4. 6. 2010. Gre namreč za vsakoletno obveznost, ki izhaja že iz 124. člena ZV-1. Zato je treba za obdobje, ko cena ni bila določena in je nastala pravna praznina, uporabiti tisto ceno za osnovo vodnega povračila, ki je veljala v predhodnem obdobju, od navedenega datuma dalje pa po vrednostih določenih v Sklepu o določitvi cen za leto 2010.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za prejšnja lastnika in tožnico sta v predmetnem denacionalizacijskem postopku lahko bili dokaza o jugoslovanskem državljanstvu navedenih oseb v času podržavljenja, ko je organ presojal o upravičenosti do denacionalizacije teh oseb ob uporabi določb prvega odstavka 9. člena ZDen in 12. člena tega zakona. Ker je bilo z ugotovitveno odločbo z dne 17. 7. 2003 (pravnomočno z dne 1. 1. 2007) odločeno, da tožnica ni postala državljanka nove Jugoslavije, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, da tudi zanjo - kot osebo iz 12. člena ZDen - v predmetnem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da je upravičena do denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastni dohodek prosilca - prenehanje prejemanje nadomestila za brezposelnost
Tožnik navaja, da je nadomestilo za brezposelnost prejemal le do septembra. Glede na prvi odstavek 21.člena ZSVarPre je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je bilo tožnici omogočeno, da se je njen objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi vložene pritožbe je bila lahko pritožniku izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme. To pomeni, da je upravni organ v obravnavanem primeru nepravilno uporabil določbe 243. člena ZUP, to pa bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi glede presoje, na podlagi katerega predpisa, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, bi moral biti tožnici odmerjen komunalni prispevek.
okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da občina s sklicevanjem na vpliv bioplinarne na okoliške prebivalce ni izkazala posega v svoje pravne koristi, temveč iz tožbenih navedb izhaja, da uveljavlja zaščito javne koristi. Za zastopanje javnih koristi pa so po prvem odstavku 45. člena ZUP pristojni državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi.
Če je drugotožnica oseba, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, česar toženka v tem postopku ni ugotavljala, pa bo na tej točki vzpostavljena povezava med obravnavano upravno zadevo in varstvom okolja, za katerega skrbi drugotožnica in s tem tudi njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku ter pravica vložiti pritožbo.
odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje v RS - prepoved vstopa v državo
V konkretnem primeru so podani zakonski razlogi za ukrep odstranitve iz države in prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je Upravna enota Krško predhodno izdala sklep, s katerim je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države in da tožnica v določenem roku ni zapustila države. Tudi prepoved vstopa je utemeljena na podlagi zakonskih določil.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Iz besedila 2. alinee 1. odstavka 15. člena ZOro-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec kakorkoli razločeval elemente nasilja glede na fizično ali verbalno oziroma drugo nasilje, temveč je povsem jasno določil, da so zadržki javnega reda v vsakem primeru podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževanje objekta - poseg v konstrukcijo
Tožnik ne ugovarja ugotovitvam inšpekcijskega organa, da je bil objekt delno porušen, delno nadvišan in konstrukcijsko spremenjen, zato ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča sklepanja, da je šlo le za vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - višina denarne kazni
Glede na drugi stavek 298. člena ZUP je za izdajo odločbe, s katero se izterja zagrožena kazen, določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo kaznijo, potrebno ugotoviti le, ali je zavezanec v roku, določenem s prejšnjo odločbo, izpolnil obveznosti oziroma ali je storil kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti. O višini kazni, ki se izterja, se v tem postopku več ne odloča, saj je bilo o njej odločeno že v prejšnji odločbi, ko je bila ta kazen zagrožena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če bi bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ne bi bilo izdano, se zavezanec na to v inšpekcijskem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati, saj je s svojim ravnanjem, ko je gradil pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kršil obveznost iz določbe 3. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek - izterjava preživnine
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji
Tožnik je bil pooblaščen za zastopanje na prvi in drugi stopnji, zato je treba šteti, da je bila storitev opravljena v trenutku, ko se je tožnik seznanil z dejstvom, da je zadeva pravnomočno zaključena, to pa je bilo v obravnavanem primeru takrat, ko je prejel sklepa o dedovanju, opremljena s klavzulo o pravnomočnosti. Toženka namreč ne navaja, da bi bil tožnik s tem dejstvom seznanjen že prej.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za promet - varovalni pas ceste - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - prikolica
Po določbi 39. točke 1. odstavka 2. člena ZCes-1 je zakonodajalec primeroma in zelo široko opredelil objekte za obveščanje in oglaševanje kot reklamne stolpe, panoje, table, transparentne in druge nepremične in premične nosilce, namenjene namestitvi obvestilnih in oglasnih sporočil, medtem ko se tožnik v tožbi sklicuje izključno na določila ZGO-1 v zvezi z opredelitvijo objekta, brez upoštevanja zgoraj navedene določbe ZCes-1, kar je po presoji sodišča materialno pravno zmotno. Še zlasti to velja ob ključnem, med strankama nespornem dejstvu, da je na predmetni tožnikovi prikolici nameščena tabla dimenzij 3,00m x 4,00m, polepljena z oglasnimi sporočili, četudi predmetna prikolica ni „izgrajena“ na lokaciji v tem smislu, da bi bila trajno spojena z nepremičnino
gozd - posegi v gozd - dovozna pot - soglasje za ureditev dovozne poti - pristojnost soglasodajalca
Za odločitev v obravnavani zadevi so brezpredmetne vse navedbe toženke, ki se ne nanašajo na vprašanji, ali parcela predvidenega posega spada v gozd oziroma gozdni prostor in kakšen bo vpliv predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu.