V kolikor bi sprejeli tezo prvostopenjskega sodišča, da je moč kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo storiti le izven mejnih prehodov, kjer se opravlja mejna kontrola, potem bi kaznivo dejanje po 1. odst. 311. čl. tedaj veljavnega KZ sploh ne bilo potrebno, iz česar sledi zaključek, da je kaznivo dejanje lahko storjeno pri prestopu meje na mejnem prehodu ali kjer koli drugje čez črto, ki označuje državno mejo.
Po pritožnikovem naziranju naj bi bila zatrjevana kršitev v tem, da je iz krivdoreka videti, da je obtoženec svojo mater M. P. hudo telesno poškodoval tako, da je le-ta utrpela zlome teles 12. prsnega in 1. ledvenega vretenca ter premik med 4. in 5. ledvenim vretencem ter okvaro ligamentarnega aparata, zaradi česar je njeno zdravje za vselej v manjši meri okvarjeno, medtem ko v razlogih grajane sodbe sodišče ugotavlja tudi, da je oškodovanka utrpela številne udarnine obraza in čela, zlom nosnega pretina s premikom v desno stran, udarnine v predelu korena nosu, udarnine desnega kolena, udarnine desne goleni, odrgnine leve goleni, kar vse ni pod obtožbo oz. njen predmet. To, kar ugotavlja pritožnik, je sicer res, vendar pa to ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP oz. prekoračitve obtožbe. Krivdorek je namreč povsem identičen na glavni obravnavi modificirani obtožbi, tako, da je identiteta med sodbo in obtožbo podana, sodna praksa pa je že razčistila s tem, da samo z dodatnim naštevanjem posameznih okoliščin v ilustracijo odločilnih dejstev, prekoračitve obtožbe ni mogoče storiti.
OZ člen 335, 335/1, 355, 355/1-1, 355/2, 335, 335/1, 355, 355/1-1, 355/2.
zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Po določbi 1. tč. 1. odst. 355. čl. OZ terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, zastarajo v enem letu. Vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo določbo 2. odst. tega člena, da začne zastaranje teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
O nepremoženjski škodi ne moremo govoriti že, če je prišlo do posega v pravno zavarovano osebnostno sfero, pač pa, ko intenzivnost in trajanje bolečin in strahu in druge okoliščine primera to opravičujejo.
ZST člen tarifna številka 12, 24, 24/1, tarifna številka 12, 24, 24/1. ZNP člen 126, 126.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - potrebni stroški - izvedenec
Pravilno je sodišče upoštevalo specialno določbo tarifne številke 12 Zakona o sodnih taksah, po kateri se za predlog, da se opravi delitev stvari ali skupnega premoženja, plača taksa po vrednosti stvari in premoženja, ki se deli. Sodišče ob vložitvi predloga še ni moglo vedeti, koliko znaša prava vrednost stvari, in je pravilno na podlagi določbe 1. odst. 24. člena ZST ob upoštevanju tarifne številke 12 ZST določilo vrednost premoženja, ki se deli tako, da je upoštevalo mnenje v postopku sodelujočega izvedenca.Gre namreč za specifičen postopek in je sodišče lahko dejansko vrednost ugotovilo šele z izvedencem.
Pritrditi je treba pritožnici, ko ta oporeka napačno razlago prvostopenjskega sodišča glede zakonskega znaka hrambe pri kaznivem dejanju po 1. odst. 310. čl. KZ. Pri tem storilčevem ravnanju namreč ni pomemben čas hrambe, saj gre za trenutno kaznivo dejanje, ki je dokončano s pridobitvijo v posest tovrstnega orožja, ne glede na to, koliko časa je hramba za tem dejansko trajala.
smrt dolžnika - dedičev prevzem izvršilnega postopka
Predmet presoje je procesno vprašanje glede nadaljevanja postopka z dediči. Po 4. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se izvršba nadaljuje, ker je prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, zoper novi dolžnici.
Za obstoj oderuštva morata biti kumulativno izpolnjena subjektivni element (obstoj stiske ali težkega gmotnega stanja drugega, neizkušenost, lahkomiselnost in odvisnost ene stranke in namen druge stranke tako stanje izkoristiti) in objektivni element (nesorazmerje dajatev).
stvarna služnost - pogodba - ustanovitev - nepremičnina
Zahtevek, ki ga je tožnik ponovno postavil v pripravljalnem spisu 25.02.2002 in o katerem je sodišče prve stopnje tudi odločalo, ni stvarnopravni, kot v pritožbi napačno zatrjuje toženec, ampak je obligacijski zahtevek, da tožena stranka sklene pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice.
Tožnica je v tožbi zatrjevala in zahtevala, da sodišče naloži tožencu sklenitev služnostne pogodbe na podlagi v zapuščinskem postopku sklenjenega dednega dogovora med tožencem in njegovimi brati in sestrami, dediči po pokojni M. P.. Pritožbeno sodišče je že v prvi razveljavitveni odločbi sodišču prve stopnje povedalo, da se lahko tak dedni dogovor šteje kot pogodba v korist tretjega, na podlagi katere ima tretji, po 149. čl. ZOR, lastno in neposredno pravico, da terja nasproti dolžniku izpolnitev dogovora.
Pri razlagi kavze in nagiba prihaja pritožba do enakih zaključkov kot sodišče prve stopnje, saj izrecno pove, da je kavza pravnega posla podana takrat, ko se npr. darovalec odloči darovati svoje premoženje, nagib pa je v tem primeru, da se z obdarjencem dobro razume, to pa je povedano enako, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, da gre pri nagibu za subjektivno prepričanje, kar pa ni kavza pogodbe.
Sodna praksa stoji na stališču, da tarifna številka 2 ZST ne predvideva taksne obveznosti za sklep o ugovoru, ki je bil vložen zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oz. da določbe o taksni obveznosti za sklep o ugovoru zoper druge sklepe o izvršbi ni mogoče uporabiti tudi za postopke, ki se vodijo na podlagi verodostojne listine.
kršitev osebnostne pravice - objava sodbe - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana škoda
Sodišče je pojem duševnih bolečin razlagalo preozko. Pri razlagi tega pojma je potrebno upoštevati vsako psihično neugodje (razočaranje, jezo, občutek zavrtosti ter druge negativne občutke).
zavarovanje pred odgovornostjo - pravica oškodovanca do direktne tožbe proti zavarovalnici - izključitev pravice do direktne tožbe - kogentnost zakonske določbe - obvezna vsebina pogodbe
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, če jo je pretrpel zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. Pravica do direktne tožbe iz 941. člena ZOR je kogentnega značaja, saj je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji strank zavarovalne pogodbe.