denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - stanovanje - prepoved razpolaganja
Vračilo stanovanj v naravi, kljub nespornemu dejstvu, da stanovanja (še vedno) zasedajo njihovi stanovalci, je možno.
Določba 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstoji dolžnosti vrnitve po ZDen in posledico pri ravnanju v nasprotju s povedanim, to je izrek pravnih poslov in enostranskih izjav volje za nične. Pravna posledica ničnosti je vzpostavitev stanja pred sklenitvijo teh pogodb in posledično neizkazanost ovir za primarno obliko vračila podržavljenega premoženja po ZDen, ne glede na to, da so kupci stanovanja kupili v dobri veri in plačali celotno kupnino. Morebitna dobrovernost pogodbenikov glede na 88. člen ZDen namreč na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva, vračilo kupnine pa je (oziroma bo) stvar nadaljnjega urejanja razmerij med tožnico, ki je kupnino prejela, in stanovalci. S plačilom kupnine stanovalci tudi niso pridobili pravice do udeležbe v denacionalizacijskem postopku, saj bi bili stranke denacionalizacijskega postopka le v primeru uveljavljanja investicijskih vlaganj v ta stanovanja.
Izpodbijana odločitev obremenjena le z bistvenimi kršitvami določb postopka, ker tožnici kot pravni naslednici B. ni bila dana možnost sodelovanja v postopku ter možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih izpodbijana odločba temelji (kršitev načela zaslišanja stranke).
ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 268. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP člen 39. ZUP člen 8, 185.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - upokojenec - načelo materialne resnice - obdavčitev nepojasnjenega vira
Tožnik ni z ničemer dokazal, da sredstva, s katerimi je razpolagal, ne podležejo obdavčitvi. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, gre z posamezen, poseben način izvedbe cenitve kot postopka zagotavljanja verjetne davčne osnove. Ne glede na to, na katero obdobje se preveritve nanašajo, služijo ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi z dohodki oziroma plačili tožeče stranke v inšpiciranem obdobju. Ugotovitve so povezane s predmetom nadzora in kot take pojasnjujejo dogajanje in plačila v obravnavanem obdobju. Izvor premoženja je bistven za odločanje o odmeri dohodnine, ni pa bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira.
ZDavP-1 člen 312. ZDPN-1 člen 6, 6/3. ZDoh-1 člen 91, 92.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost kapitala ob odsvojitvi - ocena tržne vrednosti nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Cenitveno poročilo odraža le vrednost nepremičnine, ne dokazuje pa stroškov investicij, ki jih je plačal tožnik, kar je pogoj za njihovo upoštevanje.
Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v postopku odmere davka na promet nepremičnin pri odmeri davka od dobička iz kapitala ni nepomembna, ne predstavlja pa več kot enega od dokazov. Davčni organ pri ugotavljanju vrednosti kapitala ni vezan na vrednost, ugotovljeno v postopku odmere davka na promet nepremičnin. Ovir za sklicevanje na ugotovitve davčnega organa v postopku odmere davka na promet nepremičnin sicer ni, mora pa navedene ugotovitve korigirati, kolikor se v postopku izkaže njihova nepravilnost.
Pritožbeni organ bi pri svoji odločitvi kasneje izdano odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin moral upoštevati kot dokaz o drugačnem stanju nepremičnine v času prodaje od tistega, ki je bil pri odločitvi upoštevan kot podlaga prvotne cenitve.
odsvojitev nepremičnine - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - davek na promet nepremičnin - v postopku davka na promet nepremičnin ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in (čeprav se nanaša na isto nepremičnino) povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej in v skladu z določbami 99. člena ZDavP-2 se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi. Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v drugem postopku (odmere davka na promet nepremičnin) pri tem sicer ni nepomembna. Vendar pa ne predstavlja več kot enega od dokazov, ki pa ni nujno edini in na katerega davčni organ ni vezan.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane
Tožeča stranka je posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala šele v napovedi, ki jo je vložila kot samoprijavo po poteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDoh-2. To pomeni, da je olajšavo uveljavljala prepozno in je zato davčni organ pri ponovni odmeri dohodnine upravičeno ni upošteval.
denacionalizacija - ničnost odločbe - zahteva stranke
Uveljavljani ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan, saj je bil denacionalizacijski postopek (ki sodi med zadeve, pri katerih je uveljavljanje pravice v dispoziciji stranke) po pok. denacionalizacijski upravičenki začet na podlagi vložene zahteve vlagatelja in je torej tekel na podlagi zahteve stranke (128. člen ZUP).
Kolikor bo ugotovljeno, da je podan razlog za delni izrek sporne denacionalizacijske odločbe za nično po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar uveljavlja tožnica, bo to pomenilo, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in bo sporna denacionalizacijska odločba nična od samega začetka, torej z učinkom ex tunc (za nazaj), ne glede na izkazano zemljiško knjižno stanje.
Neuveljavljanje rednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je organ odločil brez postavljenega zahtevka stranke, ne pomeni njene privolitve.
odsvojitev nepremičnine - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - davek na promet nepremičnin - v postopku davka na promet nepremičnin ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in se, čeprav se nanaša na isto nepremičnino, vodi povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej, skladno z določbami 99. člena ZDoh-2, se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi. Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v drugem postopku (v postopku odmere davka na promet nepremičnin), pri tem sicer ni nepomembna, a pomeni le enega od dokazov, ki pa ni nujno edini in nanj davčni organ ni vezan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahtevek stranke - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v rubriki podatki o zadevi) navedla, da želi brezplačno pravno pomoč pri razvezi zakonske zveze in delitvi skupnega premoženja, torej za dva ločena postopka. Tožena stranka glede na takšen zahtevek ni odločila v celoti, niti ni pojasnila, zakaj o delu vloge, ki se nanaša na delitev skupnega premoženja, ni odločila z izpodbijano odločbo.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu ZUS-1, med drugim tudi predpostavka obstoja pravnega interesa iz 6. točke prvega dostavka navedenega člena.
V obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v pravico tožeče stranke ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Do podaljšanja roka (do 30. 6. 2010) je namreč v zadevi že prišlo, kar pomeni, da strankinega pravnega položaja odločitev sodišča, da tožbi v delu, ki se nanaša na ta sklep (o podaljšanju roka), ugodi, ne bi v ničemer izboljšala.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi ponovno kot izpodbijani akt navaja akt, ki je že bil obravnavan in je postopek tudi že pravnomočno zaključen, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
davčna izvršba - davčna izvršba za premičnine - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč toži na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa. Ta temelji na določbah 158. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanašajo na postopanje davčnega organa z ugovorom tretjega, da so zarubljene premičnine v njegovi lasti in ne v lasti davčnega dolžnika. Ker ZDavP-2 posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ne vsebuje, veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja - v tujini plačan davek - zmanjšanje davčne osnove
Temeljno načelo obdavčitve je, da se lahko zmanjšanje osnove za neobdavčljive zneske prizna le pri prihodku, katerega del ti neobdavčljivi dohodki so. Če določen neobdavčljiv dohodek sploh ni del davčne osnove, se zmanjšanje ne more priznati.
Prispevki v višini 758,00 EUR niso bremenili tožničine bruto plače in se ne morejo upoštevati kot zmanjšanje davčne osnove. Tudi nobenega davka tožnica ni plačala v breme bruto plače, zato se ji ta prav tako ne more odbiti od davčne osnove.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - omejitev pravice do odbitka DDV od jaht in čolnov - športna plovila
Iz točke a) 66. člena ZDDV-1 izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega vračila DDV, saj ni izkazal, da je obravnavano plovilo kupil z namenom nadaljnje prodaje. Kasnejša sprememba podatka o namenu uporabe vozila pa za obravnavano obdobje ni relevantna.
davčna izvršba - lastninska pravica na predmetu izvršbe - ugotovitveni zahtevek o stvarni pravici - stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za reševanje spora, v katerem tožnik predlaga, da se ugotovi obstoj lastninske pravice na premičninah, zarubljenih s strani davčnega organa.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - davčni dolg izbrisne družbe - aktivni družbenik
V obravnavani zadevi je sporen tožnikov položaj aktivnega družbenika v izbrisani družbi in s tem njegov položaj dolžnika za davčni dolg te družbe. Pri tem ni sporna ugotovitev, da je bil tožnik po podatkih sodnega registra ob izbrisu družbe na podlagi določb ZFPPod njen ustanovitelj in družbenik v pomembnem deležu (30%), kot tudi direktor in s tem zastopnik družbe. Iz spisov kot nesporno sledi tudi, da ob zatrjevanem tožnikovem izstopu iz družbe in odstopu z mesta direktorja družbe niso bile spoštovane določbe družbene pogodbe ter da posledično listinsko ni izkazan ne tožnikov izstop iz družbe in tudi ne odstop z mesta direktorja družbe. Zato je davčni organ pravilno upošteval, da je imel tožnik v času izbrisa družbe položaj aktivnega družbenika.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec člen 6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele
V preteklosti že plačani komunalni prispevki, odmerjeni pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec, se nanašajo le na že zgrajene objekte in ne na zemljišča.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Pogoj za to, da se v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala ugotavlja drugačna vrednost nepremičnine ob pridobitvi od tiste, ki jo (tudi) s cenitvenimi poročili zatrjuje davčni zavezanec, je ugotovitev, da ponujena vrednost kapitala ob pridobitvi ne ustreza primerljivi tržni ceni kapitala v času pridobitve.
davek na promet nepremičnin - ponovna odmera davka na promet nepremičnin - vrednost nepremičnine - dokaz z izvedencem
Cenitev drugega stanovanja v istem objektu, ki ga je isti izvedenec izdelal v pravdnem postopku, ne vzbuja dvoma v pravilnost za potrebe tega postopka izdelane cenitve. Dvoma v pravilnost cenitve tudi ne vzbuja cenitveno poročilo izvedenca, saj je bilo le-to izdelano po naročilu tožnika in ne predstavlja dokaza z izvedencem.