denacionalizacija - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - dodatna odškodnina za nepremičnino kulturne dediščine - rok za vložitev zahtevka
Roka za uveljavljanje zahteve iz 26. člena ZDen sta opredeljena kot materialna prekluzivna roka. V zadevah, o katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, je določen rok enega leta od uveljavitve novele (24. člen ZDen-B), v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele (26. člen Zden-B). Glede na vse okoliščine je zato prvostopni organ pravilno odločil, ko je zahtevek za manjvrednost vrnjene nepremičnine, vložen 5. 7. 2011, kot prepoznega zavrnil.
Nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočni zadevi se tudi z novo postavitvijo samostojnega zahtevka – za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine ne more sanirati in je imel zato prvostopenjski organ prav, da je štel postavljen zahtevek za prepozen. Zahtevek za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine tudi v nepravnomočno končanem postopku ni samostojen zahtevek, saj je vprašanje statusa nepremičnine v zvezi s kulturno dediščino del dejanskega stanja v denacionalizacijskem postopku.
ZZZDR člen 191, 191-1, 192, 192/1, 193. ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
soglasje skrbnika - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - zavrženje vloge
Tožnik ni skrbnik A.A., ki je kot prodajalec sklenil prodajno predpogodbo z dne 29. 12. 2004, temveč njegov sopogodbenik (kupec). Glede na takšno dejansko stanje pa relevantni materialni predpis (ZZZDR) tožniku ne daje položaja (aktivne) stranke v postopku odobritve pravnega posla z osebo, ki je pod skrbništvom. Zahtevo za začetek postopka odobritve pravnega posla je torej vložila oseba (tožnik), ki v tem postopku ne uveljavlja ali ne ščiti kakšnih svojih pravic ali pravnega interesa, zato mu ne gre položaj (aktivne) stranke v predmetnem upravnem postopku.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine tuje države
Vlagatelja zahteve za denacionalizacijo na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe ter Zakona o izgnanskih in preseljenskih odškodninah, nista imela možnosti dobiti odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije, kar pomeni, da jima na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen ni bilo mogoče odreči položaja upravičencev do denacionalizacije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - investitor gradnje - dokazni postopek
Vse okoliščine in dejstva, na katerih temelji obrazložitev prvostopenjskega inšpekcijskega upravnega organa, dokazujejo, da ni mogoče z gotovostjo kot investitorja spornega inženirskega mostu, šteti tožeče stranke. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da prvostopni inšpekcijski organ v odločbi ne razloži, na podlagi česa zaključuje, da je investitor izgradnje mostu prav tožeča stranka.
Predložena zamudna sodba temelji na povsem drugih procesnih predpostavkah in na njeni podlagi ni mogoča vsebinska presoja o tem, kdo je dejansko investitor sporne gradnje. To pomeni, da takšnega dokaznega sredstva v inšpekcijskem postopku ni mogoče uporabiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 72. člena ZDSS-1 je določen rok za vložitev tožbe in sicer se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Dodelitev BPP tožniku v obravnavanem primeru torej ne bi bila razumna zaradi poteka roka za vložitev tožbe.
ZDavP-2 člen 182, 182/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23.
davčna izvršba - ugovor dolžnika - ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Tožeča stranka ne izpodbija upravnega akta, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika
Tožena stranka je napačno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Ta določba se lahko uporabi le v primeru, ko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev in ko tudi novo postavljeni odvetnik vloži zahtevo za svojo razrešitev, ker ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo. Zahtevo za razrešitev je vložil tožnik, zato bi tožena stranka morala njegovo zahtevo za razrešitev obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - odstop od naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja - odklop - plačilo storitev - odškodninski zahtevek
Tožnica zmotno meni, da ni dolžna plačati nobenega računa. Ne da bi se sodišče spuščalo v ugotavljanje, kdaj je tožnica odpovedala naročniško pogodbo oziroma kdaj je prenehalo naročniško razmerje, se s toženko strinja, da mora plačati tiste storitve, za katere se je s pogodbo dogovorila in ki so nemoteno delovale oziroma jih je (lahko) koristila.
O škodi oziroma stroških, ki naj bi jih tožnica imela po odstopu, toženka ni odločala, zato s tem povezana zahteva ne more biti predmet presoje zakonitosti njenega akta. O njih pa tudi upravno sodišče glede na svojo pristojnost ne more odločiti. Gre za odškodninski zahtevek, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravno sodišče kot specializirano sodišče.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ostala ista tudi pravna podlaga zahtevka. Zato organ za BPP ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel o prejšnjih zahtevkih, oziroma je moral, tako kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, novo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči.
sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Zahteva tožnika za razpis referenduma se ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine, zaradi česar zahteva ni upravičena.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 97, 97/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev - javna cesta - naknadna sprememba projekta - zahteva za razlastitev - rok za vložitev zahteve
Konkretne tehnične izvedbe objekta ne morejo biti predmet presoje v razlastitvenem postopku, zato tožnika neutemeljeno ugovarjata, da bi bilo treba ponovno izvesti javno razgrnitev in obravnavo projekta.
Z uveljavitvijo ZPNačrt, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, med drugim tudi določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (ki uveljavlja splošen rok za vložitev zahteve za razlastitev), je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - javna površina - za javne namene uporabljana površina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnost občinskega inšpektorja
V zadevi ni sporno, da nepremičnina nima statusa javnega dobra. Izvedeni dokazi pa ne izkazujejo statusa druge javne površine v smislu drugega odstavka 6. člena občinskega odloka, saj niti iz upravnega spisa niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, s katerim pravnim aktom je bilo odločeno, da se sporna nepremičnina, do izdelave novih prostorskih izvedbenih aktov, uporablja v javne namene. Dejansko stanje je bilo zato nepopolno ugotovljeno.