Izpodbijani Popravni sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep, temveč je vsebinska odločitev o zadevi. Ker je bila ta odločitev sprejeta na podlagi 223. člena ZUP, je bila sprejeta s kršitvijo procesnih pravil.
prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - ničnost - ničnostni razlogi
Odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost so bile tožniku izdane po uradni dolžnosti. To pomeni, da za odmero prispevkov za socialno varnost ni potrebna zavezančeva zahteva, zato razlog za ničnost iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.
brezplačna pravna pomoč - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, ni mogoče obravnavati in o njej odločati kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval ''Tožba'', ni vloga, ki bi jo sodišče obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga o kateri bi sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnih koli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
Tožeča stranka ni bila uvrščena ali izključena iz v izreku vsebovanega seznama upravičencev do nepovratnih sredstev. Kot nosilka pravice sploh ni razvidna iz izreka. To pomeni le eno, da tožena stranka o zahtevku tožeče stranke (še) ni odločila.
Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer pojasnila, zakaj ne more tožeči stranki dodeliti nepovratnih finančnih sredstev. Kot rečeno, se zgolj z izrekom odloči o pravici ali obveznosti stranke. Ta izraža vsebino in je zato najpomembnejši del odločbe. Samo izrek postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev napovedi za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper to odločbo, za zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku in za oprostitev plačila stroškov. Ker je organ v izreku nedvomno odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti, bi moral tudi podati razloge za zavrnitev tožnikove prošnje v celoti, torej tudi za zavrnitev tožnikove prošnje v delu, ki se nanaša na oprostitev stroškov.
Organ ni preveril, ali je bila s strani tožnika ali njegovega pooblaščenca pravočasno vložena napoved za vložitev ZSV, zaradi česar je o prošnji za brezplačno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na vložitev ZSV in zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku, odločil napačno oziroma vsaj preuranjeno.
davčna izvršba - plačilni nalog - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se s pritožbo zoper sklep o izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Te ugovore določa prvi odstavek 155. člena ZDavP-2. Tožnik v tožbi navaja predvsem ugovore, ki so ugovori zoper plačilni nalog in s tem ugovori zoper izvršilni naslov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - občinski prostorski akti
Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.
revidiranje - pooblaščeni revizor - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - odvzem dovoljenja - pomanjkljiva dokumentacija - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijane odločitve po vsebini ni mogoče preizkusiti, saj niso razvidni razlogi za zavrnitev tožnikove vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, katera dokumentacija, ki jo je določila toženka in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja, s strani tožnika ni bila dostavljena, na kar utemeljeno opozarja tožnik.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-2, 73/2-3, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/3, 189, 196, 214, 214/1. URS člen 22. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 9, 9/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
tujec - dovolitev zadrževanja - ustavitev postopka - zdravstveno stanje - psihično stanje - zdravniško potrdilo - Direktiva 2008/115/ES - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do izjave - popolna ugotovitev dejanskega stanja - obrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - vrnitev v ponovni postopek - odprava izpodbijanega akta
Stališča, ki jih zagovarja toženka, so v nasprotju s temeljnimi določbami ZUP in Ustave, ki ne le dajejo pravico stranki, da se pred odločitvijo izjavi o vseh dejstvih in dokazih, na katere se opira upravna odločitev, pač pa na drugi strani organu nalagajo dolžnost, da se konkretno opredeli do navedb in ugovorov stranke in dokazov, ki jih je predlagala (te mora izvesti in obrazloženo presoditi, sicer pa navesti dopustne razloge za neizvedbo posameznih dokazov). V obravnavanem postopku bi torej morala toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa konkretno presoditi navedbe, ki jih je podal tožnik v pisni izjavi, in se opredeliti do vseh tam predlaganih dokazov. Glede na predložena zdravniška potrdila psihiatra ter opisano pravno ureditev in stališča sodne prakse, je treba v predpisanem postopku odpraviti vsakršen resen pomislek v zvezi z učinkom odstranitve na tožnikovo zdravstveno stanje. Pri tem se mora toženka konkretno opredeliti do tožnikovih navedb in dokazov z vidika učinka odstranitve na njegovo zdravstveno stanje. Pomembna je tudi presoja, ali je morebiti treba sprejeti kakšne preventivne ukrepe, da bo odstranitev izvedena na način, ki bo omogočil ustrezno in zadostno varstvo tožnikovega zdravstvenega stanja. Na vse to bo toženka lahko prepričljivo odgovorila, če bo pridobila ustrezno mnenje zdravnika specialista psihiatrije. Pri čemer sodišče ponavlja, da mora biti tudi v primeru, ko upravna odločitev temelji na ugotavljanju in presoji okoliščin, za katero je potrebno strokovno znanje, ta presoja vsebinsko obrazložena. Le tako je namreč mogoče na njej temelječo odločitev preizkusiti, sicer gre za absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - postopek pred mednarodnimi sodišči
V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred mednarodnim sodiščem (na primer pred ESČP), je pri presoji obstoja verjetnega izgleda za uspeh zadeve oziroma razumnosti zadeve treba med drugim ugotoviti, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi tožnik vložiti pravno sredstvo, nato pa je treba v prvi vrsti presoditi, ali so sploh izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke dopustnosti pritožbe, to je, ali je tožnik izčrpal pred nacionalnimi organi vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo, presoditi pa je treba tudi pravočasnost pritožbe.
Ker je pooblaščenec vložil tožbo, ne da bi izkazal, da ima za vložitev tožbe (sploh) pooblastilo stranke, je sodišče tožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - zobozdravstvena dejavnost - zobozdravstvene storitve - izvajanje zdravstvenih storitev - vodenje evidence - čakalni seznam - informacijski sistem
Namen informacijskega sistema v zdravstvu je celovito in natančno informiranje pacientov zaradi zagotavljanja hitre in kvalitetne zdravstvene storitve, v nasprotju s tem pa bi bilo zahtevati od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da vodijo fiktivne evidence čakalnih dob oziroma podatke o prostih in okvirnih terminih za zdravstvene storitve, ki jih ne izvajajo.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po samem zakonu predvideno le za postopke, končane z odločbo, ki je postala dokončna. Sklep, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega upravnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniški kredit - pogodbena kazen - obrestna mera - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Bistveno vprašanje zavedanja kreditojemalcev glede vsebine kreditne pogodbe in vprašanja zagotovitve zavarovanja po kreditnih pogodbah, na kateri posledično sloni ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za nepoštena pogodbena pogoja pri sklepanju pogodb za gotovinski kredit pri tožnici, ki v škodo potrošnika povzročata znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno.
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je nična le tista odločba, ki je bila objektivno neizvršljiva že v trenutku njene izdaje, ne pa tudi odločba, ki je taka postala s potekom časa, ker je zavezanec za izpolnitev ni pravočasno izpolnil. Glede na navedeno za presojo ni relevantno, da tožnica danes izpodbijane odločbe ne more več izpolniti, saj ne more več izposlovati finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police, ker je čas, za katerega naj bi bil izdan kateri od navedenih inštrumentov zavarovanja, že potekel. Za nazaj navedenih inštrumentov že na podlagi določb OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo, oziroma ZOR, ki ureja bančno garancijo, namreč ni mogoče izdati.
V Uredbi o odpadnih nagrobnih svečah predpisano finančno jamstvo ima podlago v prvem odstavku 115. člena ZVO-1, ki določa, da Vlada lahko predpiše, da mora povzročitelj obremenitve zagotoviti finančno jamstvo zaradi izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju svoje dejavnosti, po njenem prenehanju, prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali prenehanju povzročitelja obremenitve.
Po presoji sodišča izpodbijana ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca izdelkov ne omejuje svobodne gospodarske pobude, temveč je z njo zgolj določen način njenega uresničevanja. Izpodbijana ureditev ima namreč svojo ustavnopravno podlago v pravici do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave. Zakonodajalcu je v drugem in tretjem odstavku tega člena Ustave9 dano pooblastilo za zakonsko urejanje pogojev in načinov za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in v njem povzročajo škodo. Na tej podlagi je v 9. členu ZVO-1 uzakonjeno splošno načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve okolja za obremenitev oziroma škodo, ki jo njegova dejavnost povzroča v okolju.10 Ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca za ravnanje z odpadki pa je ena od realizacij tega načela.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - davčna zloraba - izogibanje plačilu davka - davčna optimizacija
Izplačilo kupnine za nakup lastnega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo samo po sebi ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja obdavčitvi izplačila dobička družbenikom. Zakon v trenutku nastopa davčne obveznosti ni določal obdavčitve po pravilih obdavčevanja dividend, kar pa bi zakonodajalec, če je želel drugačno obdavčevanje izplačila kupnin za odkup lastnih poslovnih deležev v d.o.o., skladno z zahtevami Ustave, moral izrecno določiti.
povezane družbe - poslovodenje - dohodek iz delovnega razmerja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - inšpekcijski postopek
Odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drug davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan. Tako izrek odločbe iz davčnega inšpekcijskega postopka v tej zadevi nima neposrednega vpliva na končno odmero davčne obveznosti tožniku.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 281, 281/1. ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4.
varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas ceste - ničnost odločbe - ponovno odločanje o zadevi - upravni postopek ni končan - zavrženje tožbe
V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim končan postopek odločanja. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo, s katero se je soglasje izreklo za nično, določeno, da se odpravijo vse pravne posledice tega akta, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To pomeni, da postopek v tej zadevi ni končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ponovno odločati in zato ni pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo.
sorazmernost posega - pravica do doma - odlog izvršbe - dovolitev izvršbe - obseg sodne presoje
Sodno varstvo zaradi morebitne nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v pravico do doma ves čas od izdaje izpodbijanega sklepa zagotovljeno v postopku odloga izvršbe. Ureditev, po kateri je obseg sodne presoje v postopku dovolitve izvršbe omejen na materijo iz 290. člena ZUP in na način izvršbe (členi 296 do 300 ZUP), tako ni v nasprotju z Ustavo in EKČP.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5, 5/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - zavrženje prošnje
Tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale njegovo vrnitev v Republiko Hrvaško.