dodelitev neprofitnega stanovanja - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - vročitev z javnim naznanilom - nepravilna vročitev
Pogoj za uporabo 96. člena ZUP je ugotovitev, da je stranka med postopkom spremenila svoj naslov. V konkretni zadevi pa ni sporno, da tožnik naslova prebivališča ni spremenil, saj še vedno živi na naslovu B.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52, 52/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 5, 5/1. ZUP člen 7, 9, 146.
dovoljenje za stalno prebivanje - pravica do izjave - zadostna sredstva za preživljanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - načelo varstva pravic strank
Prvostopenjski organ je sicer res v uvodnem delu dopisa citiral določilo 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, vendar pa v nadaljevanju kot razlog za zavrnitev prošnje navaja prenizke prejemke tožnika ter neporavnane davčne obveznosti in ne, ker je bilo potrdilo banke o stanju na varčevalnem računu pomanjkljivo. S tem pa po presoji sodišča ni bilo pravilno upoštevano načelo zaslišanja stranke, kot izhaja iz 9. člena ZUP. Tožnik je po tem pozivu še enkrat predložil potrdilo banke o stanju na varčevalnem računu na dan 10. 6. 2021, ponovno brez navedbe prometa v zadnjih šestih mesecih, organ pa po tem tožnikovem odzivu ni več seznanjal tožnika s tem, da je po mnenju prvostopenjskega organa zadržek tudi v neustreznem potrdilu banke, ampak je izdal izpodbijano prvostopenjsko odločbo.
Tožnik bi lahko izkazal promet na varčevalnem računu tudi že v postopku na prvi stopnji, če bi bil o tem ustrezno poučen oziroma če bi v pozivu stranke pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP bilo tožniku pojasnjeno, da je tudi bančno potrdilo neustrezno in ne le prenizki prejemki tožnika in neporavnana davčna obveznost.
Tožeča stranka ni bila uvrščena ali izključena iz v izreku vsebovanega seznama upravičencev do nepovratnih sredstev. Kot nosilka pravice sploh ni razvidna iz izreka. To pomeni le eno, da tožena stranka o zahtevku tožeče stranke (še) ni odločila.
Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer pojasnila, zakaj ne more tožeči stranki dodeliti nepovratnih finančnih sredstev. Kot rečeno, se zgolj z izrekom odloči o pravici ali obveznosti stranke. Ta izraža vsebino in je zato najpomembnejši del odločbe. Samo izrek postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev napovedi za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper to odločbo, za zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku in za oprostitev plačila stroškov. Ker je organ v izreku nedvomno odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti, bi moral tudi podati razloge za zavrnitev tožnikove prošnje v celoti, torej tudi za zavrnitev tožnikove prošnje v delu, ki se nanaša na oprostitev stroškov.
Organ ni preveril, ali je bila s strani tožnika ali njegovega pooblaščenca pravočasno vložena napoved za vložitev ZSV, zaradi česar je o prošnji za brezplačno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na vložitev ZSV in zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku, odločil napačno oziroma vsaj preuranjeno.
brezplačna pravna pomoč - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, ni mogoče obravnavati in o njej odločati kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval ''Tožba'', ni vloga, ki bi jo sodišče obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga o kateri bi sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnih koli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - zobozdravstvena dejavnost - zobozdravstvene storitve - izvajanje zdravstvenih storitev - vodenje evidence - čakalni seznam - informacijski sistem
Namen informacijskega sistema v zdravstvu je celovito in natančno informiranje pacientov zaradi zagotavljanja hitre in kvalitetne zdravstvene storitve, v nasprotju s tem pa bi bilo zahtevati od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da vodijo fiktivne evidence čakalnih dob oziroma podatke o prostih in okvirnih terminih za zdravstvene storitve, ki jih ne izvajajo.
davčna izvršba - plačilni nalog - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se s pritožbo zoper sklep o izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Te ugovore določa prvi odstavek 155. člena ZDavP-2. Tožnik v tožbi navaja predvsem ugovore, ki so ugovori zoper plačilni nalog in s tem ugovori zoper izvršilni naslov.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po samem zakonu predvideno le za postopke, končane z odločbo, ki je postala dokončna. Sklep, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega upravnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - postopek pred mednarodnimi sodišči
V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred mednarodnim sodiščem (na primer pred ESČP), je pri presoji obstoja verjetnega izgleda za uspeh zadeve oziroma razumnosti zadeve treba med drugim ugotoviti, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi tožnik vložiti pravno sredstvo, nato pa je treba v prvi vrsti presoditi, ali so sploh izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke dopustnosti pritožbe, to je, ali je tožnik izčrpal pred nacionalnimi organi vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo, presoditi pa je treba tudi pravočasnost pritožbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - občinski prostorski akti
Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.
Ker je pooblaščenec vložil tožbo, ne da bi izkazal, da ima za vložitev tožbe (sploh) pooblastilo stranke, je sodišče tožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
revidiranje - pooblaščeni revizor - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - odvzem dovoljenja - pomanjkljiva dokumentacija - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijane odločitve po vsebini ni mogoče preizkusiti, saj niso razvidni razlogi za zavrnitev tožnikove vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, katera dokumentacija, ki jo je določila toženka in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja, s strani tožnika ni bila dostavljena, na kar utemeljeno opozarja tožnik.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-2, 73/2-3, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/3, 189, 196, 214, 214/1. URS člen 22. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 9, 9/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
tujec - dovolitev zadrževanja - ustavitev postopka - zdravstveno stanje - psihično stanje - zdravniško potrdilo - Direktiva 2008/115/ES - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do izjave - popolna ugotovitev dejanskega stanja - obrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - vrnitev v ponovni postopek - odprava izpodbijanega akta
Stališča, ki jih zagovarja toženka, so v nasprotju s temeljnimi določbami ZUP in Ustave, ki ne le dajejo pravico stranki, da se pred odločitvijo izjavi o vseh dejstvih in dokazih, na katere se opira upravna odločitev, pač pa na drugi strani organu nalagajo dolžnost, da se konkretno opredeli do navedb in ugovorov stranke in dokazov, ki jih je predlagala (te mora izvesti in obrazloženo presoditi, sicer pa navesti dopustne razloge za neizvedbo posameznih dokazov). V obravnavanem postopku bi torej morala toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa konkretno presoditi navedbe, ki jih je podal tožnik v pisni izjavi, in se opredeliti do vseh tam predlaganih dokazov. Glede na predložena zdravniška potrdila psihiatra ter opisano pravno ureditev in stališča sodne prakse, je treba v predpisanem postopku odpraviti vsakršen resen pomislek v zvezi z učinkom odstranitve na tožnikovo zdravstveno stanje. Pri tem se mora toženka konkretno opredeliti do tožnikovih navedb in dokazov z vidika učinka odstranitve na njegovo zdravstveno stanje. Pomembna je tudi presoja, ali je morebiti treba sprejeti kakšne preventivne ukrepe, da bo odstranitev izvedena na način, ki bo omogočil ustrezno in zadostno varstvo tožnikovega zdravstvenega stanja. Na vse to bo toženka lahko prepričljivo odgovorila, če bo pridobila ustrezno mnenje zdravnika specialista psihiatrije. Pri čemer sodišče ponavlja, da mora biti tudi v primeru, ko upravna odločitev temelji na ugotavljanju in presoji okoliščin, za katero je potrebno strokovno znanje, ta presoja vsebinsko obrazložena. Le tako je namreč mogoče na njej temelječo odločitev preizkusiti, sicer gre za absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je nična le tista odločba, ki je bila objektivno neizvršljiva že v trenutku njene izdaje, ne pa tudi odločba, ki je taka postala s potekom časa, ker je zavezanec za izpolnitev ni pravočasno izpolnil. Glede na navedeno za presojo ni relevantno, da tožnica danes izpodbijane odločbe ne more več izpolniti, saj ne more več izposlovati finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police, ker je čas, za katerega naj bi bil izdan kateri od navedenih inštrumentov zavarovanja, že potekel. Za nazaj navedenih inštrumentov že na podlagi določb OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo, oziroma ZOR, ki ureja bančno garancijo, namreč ni mogoče izdati.
V Uredbi o odpadnih nagrobnih svečah predpisano finančno jamstvo ima podlago v prvem odstavku 115. člena ZVO-1, ki določa, da Vlada lahko predpiše, da mora povzročitelj obremenitve zagotoviti finančno jamstvo zaradi izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju svoje dejavnosti, po njenem prenehanju, prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali prenehanju povzročitelja obremenitve.
Po presoji sodišča izpodbijana ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca izdelkov ne omejuje svobodne gospodarske pobude, temveč je z njo zgolj določen način njenega uresničevanja. Izpodbijana ureditev ima namreč svojo ustavnopravno podlago v pravici do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave. Zakonodajalcu je v drugem in tretjem odstavku tega člena Ustave9 dano pooblastilo za zakonsko urejanje pogojev in načinov za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in v njem povzročajo škodo. Na tej podlagi je v 9. členu ZVO-1 uzakonjeno splošno načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve okolja za obremenitev oziroma škodo, ki jo njegova dejavnost povzroča v okolju.10 Ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca za ravnanje z odpadki pa je ena od realizacij tega načela.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - davčna zloraba - izogibanje plačilu davka - davčna optimizacija
Izplačilo kupnine za nakup lastnega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo samo po sebi ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja obdavčitvi izplačila dobička družbenikom. Zakon v trenutku nastopa davčne obveznosti ni določal obdavčitve po pravilih obdavčevanja dividend, kar pa bi zakonodajalec, če je želel drugačno obdavčevanje izplačila kupnin za odkup lastnih poslovnih deležev v d.o.o., skladno z zahtevami Ustave, moral izrecno določiti.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniški kredit - pogodbena kazen - obrestna mera - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Bistveno vprašanje zavedanja kreditojemalcev glede vsebine kreditne pogodbe in vprašanja zagotovitve zavarovanja po kreditnih pogodbah, na kateri posledično sloni ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za nepoštena pogodbena pogoja pri sklepanju pogodb za gotovinski kredit pri tožnici, ki v škodo potrošnika povzročata znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tožena stranka je po presoji sodišča pri odločanju pravilno izhajala iz določbe 383.a člena ZFPPIPP, po kateri brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, pač pa le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, pa še to le takrat, ko je vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da lahko tožnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, za kar pa ne potrebuje nobenega posebnega znanja ali veščine, saj zapisnik sestavi sodišče, ki obenem tožnika pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti. Povedano drugače, pri sodišču (in ob njegovi pomoči) lahko tožnik uredi vse, za kar prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in temelji na določbi 383.a člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP uporablja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja.
davek od dobička iz kapitala - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - vročanje
Po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. To pomeni, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja; davek mora biti napovedan in odmerjen. Relevanten je datum odmere davka, saj navedeni datum predstavlja datum začetka teka zastaralnega roka.Trditveno in dokazno breme glede pretrganja zastaranja z uradnim dejanjem davčnega organa je na toženki, ta pa po mnenju sodišča ni uspela s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati, da je bil tožnik v aprilu 2017 obveščen o izdaji in poskusu vročitve izpodbijane odločbe.
povezane družbe - poslovodenje - dohodek iz delovnega razmerja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - inšpekcijski postopek
Odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drug davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan. Tako izrek odločbe iz davčnega inšpekcijskega postopka v tej zadevi nima neposrednega vpliva na končno odmero davčne obveznosti tožniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Položaj navadne upnice, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bi namreč ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP lahko privedel do drugačne odločitve glede izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP.