1. Kadar delavec v sodnem sporu uveljavlja zvišanje rente, ni mogoče dokončno oblikovati tožbenega zahtevka že v tožbi, ampak šele potem, ko je ugotovljeno prikrajšanje pri plači. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je potem, ko je sodni izvedenec finančne stroke ugotovil prikrajšanje oz. izdelal izvedensko mnenje o izgubi na zaslužku, dovolilo spremembo tožbe, saj je bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
2. Do prikrajšanja pri plači je prišlo zato, ker je tožena stranka ves čas od leta 1992 dalje tožniku izplačevala prenizko rento. Tožnik bi bil vsak mesec v obdobju, v katerem je bil pri prejemkih prikrajšan, upravičen do višje denarne rente. Tožena stranka, ki je tožniku dolžna plačevati rento zato, ker je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nezgodi v letu 1982, je bila vsak mesec v zamudi s plačilom, saj je tožniku mesečno nastajala izguba na zaslužku. Zato je tožnik upravičen do zamudnih obresti od zapadlosti mesečnih zneskov do plačila (277. čl. ZOR).
Tudi v primeru odločanja po 1. odstavku 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se predpostavlja, da sta deleža zakoncev na njunem skupnem premoženju enaka.
1. Po 371. členu ZOR terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. Vse do uveljavitve novega ZDR delovnopravni predpisi drugačnega roka niso določali, zato za zastaranje teh terjatev velja splošni petletni zastaralni rok. Šele z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 41/2002) je za terjatve iz naslova delovnega razmerja določen posebni rok. V 206. členu novega ZDR je določeno, da terjatve iz naslova delovnih razmerjih zastarajo v petih letih.
2. Tožena stranka ni predložila sklepa organa o znižanju izhodiščnih plač za 20%, zaradi česar znižanje plač ni bilo zakonito. Po določbah Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač iz leta 1993 so se plače v gospodarstvu za nesolventne pravne osebe v času veljavnosti zakona izplačevale največ do višine, določene v aneksu k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL48259
ZPP člen 7, 212, 354/1. ZUKZ člen 19, 20.
spor z mednarodnim elementom - kreditna pogodba - avstrijsko pravo - obličnost - splošnih poslovni pogojev - pogodbena obrestna mera - kontokorentni obračun
Tožeča stranka mora dokazati, da je na podlagi splošnih pogojev upravičena do višje pogodbene obrestne mere in do drugačnega načina obračunavanja obresti, kot pa izhaja iz kreditne pogodbe.
zastaranje - začetek teka zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska obveznost
Zastaralni rok za denarni odškodninski tožbeni zahtevek začne teči takrat, ko oškodovanec zve za dejstva, ki predstavljajo škodo, pa čeprav tako spoznana škoda takrat (še) ni denarno ovrednotena (izražena v denarju), pri čemer pa dejstva, za katera je zvedel, tako ovrednotenje sicer omogočajo.