Z začetkom veljavnosti ZIL-1 je prenehal veljati ZIL/92 (točka (a) 1. odstavka 143. člena ZIL-1). Drugi odstavek 136. člena ZIL-1 nadalje določa, da pravice industrijske lastnine, veljavne na dan njegove uveljavitve, veljajo naprej po določbah novega zakona, razen če je v njem določeno kaj drugega. Tretji odstavek 138. člena ZIL-1 pa določa, da se modeli oziroma vzorci, veljavni na dan uveljavitve ZIL-1, obravnavajo kot modeli po novem zakonu.
Točka (b) 2. odstavka 35. člena ZIL-1 predvideva, da se (za presojo kriterija novosti) ne upošteva dvanajstmesečno obdobje pred vložitvijo prijave.
Drugi odstavek 34. člena ZIL-1 določa, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred tem.
izpodbijanje dejanj v stečaju – asignacija - objektivni pogoj izpodbojnosti - obstoj terjatve iz kritnega razmerja
Obstoj terjatve iz kritnega razmerja med asignantom in asignatom je bistvena predpostavka za izpodbojnost dejanja stečajnega dolžnika v smislu 125. člena ZPPSL.
Obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti je potrebno ugotavljati glede na čas, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno. Objektivna predpostavka za ugotavljanje subjektivnega pogoja izpodbojnosti pa je, da je v času izpodbijanega ejanja sploh obstajalo slabo ekonomsko finančno stanje subjekta, katerega dejanja se izpodbija. Ko je predmet izpodbijanja pravno dejanje pravnega prednika stečajnega dolžnika, je na strani tožeče stranke trditveno in dokazno breme, da je bil tudi pravni prednik v času izpodbijanega dejanja v takšnem ekonomsko finančnem stanju, ki nakazuje na možnost uvedbe stečajnega postopka nad takim dolžnikom. V tem smislu ne zadošča zgolj sklicevanje na likvidnostne težave te družbe.
Zahtevek za znižanje cene je mogoče uveljavljati le kot sankcijo v okviru jamčevanja za stvarne napake, ni pa ga mogoče uveljavljati kot zahtevek iz garancije
ZOFVI člen 82, 82. ZUOPP člen 23, 24, 27, 28, 23, 24, 27, 28. OZ člen 197, 197. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol člen 11, 11/2, 11, 11/2.
verzija - neupravičena pridobitev
Vsaka lokalna skupnost je dolžna zagotoviti sredstva za delovanje tamkajšnjih ("svojih") javnih zavodov. Zato so tudi lokalne skupnosti, katerih prebivalci (otroci s posebnimi potrebami) so vključeni v program vzgoje in izobraževanja v javni zavod druge lokalne skupnosti, dolžne prispevati svoj delež kljub neurejenosti medsebojnih razmerij s pogodbo.
Obveznost tožeče stranke - sprejem v svoj vzgojnoizobraževalni zavod otroka s posebnimi potrebami in prebivališčem na območju tožene stranke - je v obravnavanem primeru zakonska; zato ni odločilno, ali je imela tožnica namen toženko zadolžiti takrat, ko je prikrajšanje nastajalo.
spor majhne vrednosti - dokazno breme - dokazna ocena
Ni sprejemljiva trditev, da bi morala tožeča stranka dokazovati, da spornih dopisov z dne 21.10.2002 in z dne 17.3.2003 ni prejela, ampak bi bila dolžna dokazati tožena stranka, da je tožeča stranka te dopise prejela. Kolikor pa tožena stranka napada zaključke sodišča prve stopnje o tem, da ni verjetno, da bi toženka po predhodni zavrnitvi računa, tega plačala, pa gre za izpodbijanje dejanskega stanja, kar pa glede na izrecno določbo 1. odst. 458. čl. ZPP v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
ZUP člen 139, 139/5, 139, 139/5. ZDavP-1 člen 82, 82. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 2, 2.
otroški dodatek - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - davčna tajnost
V primeru, ko eden od staršev ne more predložiti podatkov o dohodkih drugega, mora center za socialno delo v postopku odločanja o otroškem dodatku te podatke, v skladu z 5. odst. 139. člena ZUP, pridobiti po uradni dolžnosti od pristojnega davčnega organa, ki je dolžan te podatke, ki so davčna tajnost, razkriti centru za socialno delo v skladu z 82. členom ZDavP-1.
Zato center za socialno delo takšne vloge ne sme zavreči kot nepopolne, temveč jo mora sam ustrezno dopolniti in vsebinsko odločiti o zahtevani dajatvi.
zastavna pravica - prehod obveznosti - pravno nasledstvo
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da določba 24. člena ZIZ ureja spremembo upnika ali dolžnika v primeru prehoda terjatve ali obveznosti, in ne prehoda predmeta izvršbe (na to nakazuje že sam naslov člena: Prehod terjatve ali obveznosti).
Zastavna pravica (bodisi pogodbena bodisi pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino) sicer učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (primerjaj drugi odstavek 170. člena ZIZ), vendar to ne pomeni, da novi lastnik postane dolžnik in da je nanj prenesena obveznost.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-1 člen 131, 131/4, 131, 131/4.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov
Seznam izvršilnih naslovov lahko predstavlja izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ, če so izpolnjene vse predpostavke iz četrtega odstavka 131. člena ZDavP-1.
Obstoj poslovne in procesne sposobnosti se sicer domneva, vendar je v sodni praksi in pravni teoriji izoblikovano enotno stališče, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti o tem izvesti potrebne dokaze v tekočem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana.
Procesna ovira za odločanje o kasnejšem predlogu (za vpis lastninske pravice) je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o prejšnjem predlogu in njegovo zavrnitev tudi zaznamovalo v zemljiški knjigi, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o prvem zemljiškoknjižnem predlogu.
Če v socialnem sporu razsodi sodnik posameznik, čeprav gre za spor, v katerem sodi senat treh sodnikov, pri čemer sta dva izvoljena iz vrst zavoda in zavarovancev, pritožbeno sodišče takšne nepravilnosti ne more sanirati s pritožbeno obravnavo v smislu 30. člena ZDSS-1, temveč mora zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da to ponovno odloči v pravilni sestavi.
ZIZ člen 44, 44/2, 61, 62, 62/2, 44, 44/2, 61, 62, 62/2. ZPP člen 154, 154.
stroški izvršilnega postopka - obseg
V konkretnem primeru predstavljajo sporni stroški stroške v zvezi z ugotavljanjem dolžnikovega dejanskega naslova prebivališča ter stroške v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku. Ti stroški so nastali že po izdaji sklepa o izvršbi, izvršilno sodišče pa je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep v 2. točki razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo sodišče v pravdnem postopku. Zato je nepravilna odločitev prvostopnega izvršilnega sodišča, ki je dolžniku naložilo, da upniku plača tudi te stroške.