BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.
davčna izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - pregled dokumentov postopka
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da upravni organ tožniku ni predložil dokazov o tem, da je bil ugovor vložen prepozno, saj je imel tožnik v postopku možnost do vpogleda v relevantno spisno dokumentacijo na podlagi določb 82. člena ZUP.
Sodišče se strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika, saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - državljan Bosne in Hercegovine - dokazovanje vzajemnosti
Tožeča stranka kljub opozorilu tožene stranke, da iz navedb Ministrstva za pravosodje izhaja, da je brezplačna pravna pomoč državljanom BIH omogočena le v civilnih in gospodarskih zadevah, in pozivu, naj sodišču sporoči ali bo glede izpolnjevanja pogoja vzajemnosti (3. odstavek 10. člena ZBPP) podala zahtevo za takšno zaprosilo in o njeni vložitvi zahteve predloži ustrezno dokazilo, tega ni storila, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Glede na določbo 9. člena ZBPP, po kateri brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v konkretnem primeru upnika v izvršilni zadevi, je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica predlagala oprostitev plačila stroškov v zvezi z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom
Ker v ZBPP ni določeno drugače, učinkuje oprostitev plačila sodne takse, tudi ko se o njej odloča v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, od dneva, ko je vložena vloga za oprostitev (1. odstavek 13. člena ZST-1), v konkretnem primeru pa je taksna obveznost za plačilo sodne takse za ugovor nastala z dnem njegove vložitve, to je dne 29. 8. 2011, torej pred vložitvijo prošnje.
davčna izvršba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba konkretno navesti težko popravljivo škodo in jo vsaj verjetno izkazati. Tožnik v tej zvezi le splošno navaja možnost likvidnostnih težav in posledično stečaja, ki pa je konkretno ne utemelji in ne izkaže. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso podani.
sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba določb ZUP - izredna pravna sredstva - obnova postopka
V zadevah prijav na javne razpise uporabe izrednih pravnih sredstev ne dopušča niti "smiselna uporaba upravnega postopka", saj je njihova uporaba namenjena ponovnemu odločanju o zadevah, o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno, uporaba izrednih pravnih sredstev v postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna, pa bi bila celo v nasprotju s samim namenom izrednih pravnih sredstev po določilih ZUP in bi se na ta način presegla uporaba pravil oziroma institutov upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
ZV člen 60. ZV-1 člen 74, 74/1, 74/6, 153, 153/8, 209, 210, 216. ZGO-1 člen 50.
gradbeno dovoljenje - soglasje - vodno soglasje - vodovarstveno območje - projektni pogoji - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti
Vlada do izdaje izpodbijane odločbe za predmetno območje še ni določila vodovarstvenega območja, zato je toženka glede na 216. člen ZV-1 pravilno uporabila materialno pravo, ko se je pri določitvi projektnih pogojev sklicevala na Odlok
o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu
odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - izguba - zmanjšanje pozitivne davčne osnove za ustvarjeno izgubo
Glede na besedilo določbe 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 je za njeno uporabo (lahko) pravno relevantno tudi dejstvo, kdaj zavezanec pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.
Kolikor je davčni organ že glede na podatke o datumih pridobitve in datumih odsvojitve vrednostnih papirjev, vpisane v davčni napovedi, menil, da niso podani pogoji za upoštevanje (dela) ustvarjene izgube kot takšne, ki zmanjšuje pozitivno davčno osnovo, tožnik pa je v napovedi navedel nasprotno, bi davčni organ to neskladje moral razjasniti in tožnika pozvati, da vpisane podatke obrazloži ter za svoje trditve predloži dokaze, le-te presoditi ter svojo odločitev, vključno z izračunom višine izgube, ki se (ne) upošteva kot takšna, ki zmanjšuje davčno osnovo, obrazložiti.
zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zavarovanje - izravnava razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami - prenos v naslednje obračunsko obdobje - odločba o izravnavi - upravni spor - exceptio illegalis - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Izravnava v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami se opravi za vsako obdobje izravnave, zavarovalnice pa so dolžne posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zavarovanja za preteklo obdobje izravnave. Znesek za izravnavo se prenese v naslednje obračunsko obdobje zgolj v primeru, če se v posameznem obračunskem obdobju izravnava ne opravi. To pa izključuje možnost, da bi se lahko znesek ali pa del zneska za izravnavo iz preteklih obdobij prenesel v naslednje obračunsko obdobje tudi v drugih primerih, torej tudi v primerih, ko se v posameznem obračunskem obdobju izravnava opravi. Zaradi navedenega v določbah ZZVZZ ni podlage za kakršnokoli poseganje za nazaj, torej tudi ne za poračunavanje za nazaj, po tem ko je odločba o izravnavi za posamezno referenčno obdobje že izdana.
Določba 4. odstavka 64. člena ZUS-1, po kateri je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, je pravna podlaga za to, da upravni organ pri svoji odločitvi v ponovljenem upravnem postopku podzakonskega akta, ki je po mnenju sodišča z zakonom neskladen, ne uporabi.
Odmera dohodnine na način povprečenja je predvidena le v taksativno navedenih situacijah. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o uporabi davčnih stopenj, naštetih primerov ni mogoče širiti na primerljive situacije, kakršna je obravnavana in ki se kot izplačilo rente, priznane zaradi delovne nezmožnosti oziroma prikrajšanja pri zaslužku ter izplačane na podlagi sodne odločbe za več preteklih let, sicer približuje situaciji iz 1. odstavka 120. člena ZDoh-2. Vendar pa za dohodek iz delovnega razmerja v smislu določb 37. člena ZDoh-2 v konkretnem primeru ne gre. Gre za rento in s tem za odškodnino, ki se izplačuje mesečno oziroma v dogovorjenih obrokih. To pomeni, da predpisani pogoji za povprečenje niso podani in da zato tožniku ugodnost iz tega naslova ni mogla biti priznana.
Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je bila tožniku dohodnina odmerjena retroaktivno oziroma na podlagi zakona, ki v letu 1995, ko bi moral začeti prejemati rento, še ni bil sprejet in zato ni mogel veljati. Tožniku je bil namreč dohodek iz naslova zaostalih in tekočih obrokov rente izplačan v letu 2008. To pomeni, da mu je bila dohodnina utemeljeno odmerjena na podlagi takrat veljavnega zakona (ZDoh-2) in ne na podlagi predpisov, ki so veljali pred tem oziroma v davčnih obdobjih, na katera se izplačani dohodek nanaša.
dohodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja
Kot dejanske stroške vzdrževanja premoženja je mogoče uveljavljati le tiste stroške, ki ohranjajo (in ne vzpostavljajo) uporabno vrednost stanovanja, če jih v času oddajanja premoženja v najem zavezanec plačuje sam.
dohodnina - osebni prejemek - član uprave - plačila članu uprave
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna tudi izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po 35. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v tem členu in že samo neizpolnitev enega od njih je razlog za zavrnitev vloge.
Obstoječe odlagališče po zgornji določbi je zgolj tisto, za katerega so bila izdana vsa potrebna dovoljenja, med katere spada tudi gradbeno dovoljenje, v obsegu, kot izhaja iz njega.
ZZVZZ člen 62f, 62h. Navodilo za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave člen 5b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi - izravnava razlik za nazaj - nezakonitost podzakonskega predpisa
Iz določb ZZVZZ ne izhaja možnost, da se z odločbo o izravnavi za posamezno (referenčno) obdobje izravnave lahko poseže za nazaj, to je v obdobje, za katero je odločba o izravnavi že izdana. Takšna možnost je predpisana z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, torej s podzakonskim aktom, ki pa v tem pogledu nima podlage v zakonu. Zato je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla le na zakonske določbe in ne na določbe Navodila. Glede na povedano se tožeča stranka tudi ne more uspešno sklicevati na dosedanje (nezakonito) odločanje tožene stranke na podlagi spornih določb Navodila ter na namen, kakršnega se s temi določbami zasleduje. Vsebinsko je ureditev, kakršno vsebuje Navodilo v 5.b členu, sicer lahko smiselna, vendar pa vsebinski razlogi ne morejo biti podlaga za odločitev, kolikor jim ne sledi tudi zakonska ureditev.
dohodnina - odškodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica je v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine navedla, da znesek v višini 3.710,23 EUR, ki je bil upoštevan pri davčni odmeri, pomeni odškodnino za škodo, ki ji jo je povzročilo podjetje D. pri izvedbi seizmičnih raziskav, in da zato ne zapade pod obdavčitev. Enake ugovore je navedla in dokazovala v pritožbi. Kljub temu v pritožbenem postopku, enako kot v postopku na prvi stopnji, ni bila seznanjena ne z dejanskimi ugotovitvami in ne z zaključki, do katerih je prišel davčni organ na podlagi (uradoma) zbranih podatkov. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje.