davčna izvršba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba konkretno navesti težko popravljivo škodo in jo vsaj verjetno izkazati. Tožnik v tej zvezi le splošno navaja možnost likvidnostnih težav in posledično stečaja, ki pa je konkretno ne utemelji in ne izkaže. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso podani.
kulturni spomenik državnega pomena - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - varstveni režim - predhodne raziskave
Ker so izvedene predhodne raziskave pokazale, da se na zemljišču nahajajo pomembne arheološke ostaline, ki bi bile lahko s predvidenim posegom poškodovane ali uničene, je upravni organ izdajo kulturnovarstvenega soglasja utemeljeno zavrnil iz razloga, ker nameravana gradnja ni skladna s kulturnovarstvenimi pogoji, ki izdajo soglasja pogojujejo s predhodno ugotovitvijo, da novogradnja z vso potrebno infrastrukturo na obravnavanem zemljišču ne bi posegla v najkvalitetnejše strukturne elemente spomenika, za katerega je po strokovni oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pomembno, da se ne odstrani in da se ohrani na mestu najdbe.
Obrtno-podjetniška zbornica - odmera članarine - obrtna dejavnost - vpis v obrtni register
Tožeča stranka je bila vpisana v obrtni register in ji je bilo na podlagi njene vloge tudi izdano obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz takrat veljavnih Uredb o listi obrtnih dejavnosti. Iz vloge za izdajo obrtnega dovoljenja, ki je med listinami upravnega spisa, izhaja, kdo je nosilec gradbene obrtne dejavnosti, nadalje mojstrski naziv – zidar, kar nedvomno predstavlja zadostno dokazilo o tem, da je tožeča stranka sama predlagala vpis v obrtni register glede na dejansko opravljanje obrtne dejavnosti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 člen 1.
javna prireditev - sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - izvedba projekta
Negotovost, ali bo tožena stranka odobrila program, za katerega je tožnica želela pridobiti sredstva, ne more biti razlog za neizvedbo predvidenega programa, saj bi lahko tožnica predhodno zaprosila za spremembo projekta, česar pa ni storila.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. SRS standard 10. MSRP standard 37. ZDavP-1 člen 8. ZDavP-2 člen 14.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - dolgoročno odloženi prihodki - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pozitivni izid iz dopolnilnega zavarovanja - zavezujoča informacija
Izkazovanje dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova pozitivnega izida iz dopolnilnega zavarovanja v konkretnem primeru ne ustreza zahtevam SRS 10 in MSRP 37, po katerih se med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Iz podatkov v spisih namreč sledi, da odhodki, ki naj bi se pokrivali iz odloženih prihodkov, niso predvideni ter da tudi ni izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja, ki bi omogočal (začetno) merjenje dolgoročnih časovnih razmejitev in njihovo vračunavanje na koncu posameznega poslovnega leta. Namen odloženih prihodkov, kakršen izhaja iz ZZVZZ-H in Sklepa za izvajanje dopolnilnega zavarovanja, je presplošen in kot takšen za izpolnitev zahtev računovodskih standardov ne zadošča.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - javni razpis
Tožena stranka navaja, da so razlogi, zaradi katerih o pritožbi tožeče stranke v zakonskem roku ni bilo odločeno, veliko število nerešenih pritožb, nezadostno število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev. Po presoji sodišča to niso razlogi, zaradi katerih bi bil molk upravičen. Iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi pritožbe tožeče stranke ne mogla reševati iz razlogov na strani slednje, iz spisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi za izdajo odločbe o pritožbi obstajali razlogi postopkovne narave. Razlogov organizacijske narave, ki jih tožena stranka zgolj našteva po njihovi vrsti, in na katere se le splošno ne pa z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin sklicuje, pa sodišče ne more šteti kot razlog, zaradi katerega bi bil molk upravičen.
prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - odobritev pravnega posla - pogoji - upravičenec do prednostnega nakupa - status kmeta - predhodno vprašanje
Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.
sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba določb ZUP - izredna pravna sredstva - obnova postopka
V zadevah prijav na javne razpise uporabe izrednih pravnih sredstev ne dopušča niti "smiselna uporaba upravnega postopka", saj je njihova uporaba namenjena ponovnemu odločanju o zadevah, o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno, uporaba izrednih pravnih sredstev v postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna, pa bi bila celo v nasprotju s samim namenom izrednih pravnih sredstev po določilih ZUP in bi se na ta način presegla uporaba pravil oziroma institutov upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 6, 11. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 14, 14/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - proizvodno vezana plačila - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal.
Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja oziroma prihodkov - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - poravnava
Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka, s tem pa je preprečila nastop subrogacije v korist države.
Razlogi za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je navedena družba (izdajatelj računa) zaračunane storitve zanj tudi resnično opravila, saj davčnemu organu ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - pripoznavanje prihodkov iz dividend - izvzem dividend - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica
Temeljnica (kot notranja knjigovodska listina) brez izkazanih knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin za (pravilno) izkazovanje poslovnih dogodkov ne zadostuje.
V SRS 3.22 (2006) je urejeno pripoznavanje prihodkov iz dividend v izkazu poslovnega izida. Po tem standardu se prihodek iz tega naslova pripozna, ko imetnik finančne naložbe uveljavi oziroma pridobi pravico do plačila dividende. Pogoji za izvzem dividend iz davčne osnove in posledično vpliv na davčni izkaz pa so določeni v 18. členu ZDDPO-1. členu. Glede na navedeno določbo je možnost izvzema dividend iz davčne osnove vezana na obdobje, ko davčni zavezanec prejme dividende, in ne na čas, ko pridobi pravico do izplačila dividend.
V postopku za določitev zaščitene kmetije so bili upoštevani vsi trije zakonski kriteriji (kriterij lastništva, kriterij zahtevanih površin in kriterij gospodarske celote), zato je pravilna odločitev o določitvi tožnikove kmetije za zaščiteno.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazovati posebne pravne podlage za pridobitev informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem prosilcem, saj je z ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja omogočen vsakomur
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - najemnik poslovnega prostora
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik ali lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe ali najemnik poslovnega prostora oziroma stanovanja. Glede na, po tožbenih trditvah sklenjeno najemno pogodbo med lastnikom poslovnih prostorov kot najemodajalcem in tožnico, v kateri ni določena najemodajalčeva obveznost plačila tega nadomestila, je bila odločitev obeh upravnih organov pravilna in na zakonu utemeljena.
ZBPP člen 11, 12, 14. ZSV člen 23. ZUP člen 8, 145, 145/1, 146, 146/1, 146/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - načelo materialne resnice - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Tožnici v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti nepremičnine in o stanovanjski površini objekta, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od Geodetske uprave RS.
ZJF člen člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letu 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa je bila spremenjena točka 3 javnega razpisa, ki določa okvirno višino sredstev. Že v osnovnem razpisu je višina sredstev javnega razpisa določena okvirno, torej približno, z določbo, da bodo okvirna sredstva javnega razpisa izplačana v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti 2008 in 2009 in v okviru drugega rebalansa proračuna RS za leto 2009, pa je bila dana pravna podlaga za novo določitev višine sredstev v letu 2010.