EZ-1 člen 365, 365/5. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2009) člen 13.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije
Proizvodna naprava tožnika ni obratovala zato je podan razlog za odvzem deklaracije.
ZMZ-1 člen 32, 32/1, 84, 84/1, 84/1-3, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68,68/1,68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost pobega prosilca - nesodelovanje v postopku - začasna odredba
Tožnik prošnje za mednarodno zaščito ni podal z namenom, da bi se ne izvršil postopek njegove vrnitve v Avstrijo, saj tožnik vztraja pri tem, da želi ostati v Sloveniji, zato je tu tudi podal prošnjo za azil. Po predaji v Avstrijo se je ponovno vrnil v Slovenijo in tu znova zaprosil za mednarodno zaščito. Sodišče ugotavlja, da za njegovo pridržanje po 3. alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti ni zakonite podlage. Zato je sodišče v tem delu izpodbijani sklep odpravilo.
Pri razlagi tožene stranke gre za ustavno neskladno razlago 24.a člena ZVrt, ker ni nobenega razloga za to, da bi se za varovanje otrok v okviru vrtca dopuščalo izvajanje te dejavnosti v poslovnem prostoru, medtem ko to ne bi enako veljalo tudi za varuhe predšolskih otrok, za katere je po očitno zmotnem stališču tožene stranke obvezno, da izvajajo svojo dejavnost izključno le v stanovanjskem prostoru, saj navedeno pomeni brez kakršnekoli dejanske oziroma realne podlage bistveno strožje in neenako obravnavanje dejavnosti varuhov predšolskih otrok, kot taiste dejavnosti varstva predšolskih otrok v okviru vrtcev.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
mednarodna zaščita - statusa begunca - pravni interes za vložitev tožbe - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - mladoletni prosilci - pravice otroka - največja otrokova korist - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Tožena stranka je kršila materialno pravo s tem, ko tožnikovih razlogov za preganjanje ni upoštevala v okviru pripadnosti posebni družbeni skupini oziroma s tem, ko ni napravila pravilne povezave med preganjanjem in razlogi za preganjanje, to pa je bistveno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
Dejstvo, da bo otrok slej, ko prej, odrasel in postal starejši, je v danem trenutku nerelevantno za identifikacijo posebne družbene skupine, saj je pomemben obstoj dejstev v času obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito. Biti otrok je neposredno pomembno za identiteto osebe tako v očeh družbe kot z vidika posameznega otroka. Slednje je po mnenju sodišča treba ugotoviti za mladost na splošno, kar velja tudi za mlajše polnoletnike. Sodišče namreč posebej poudarja, ker bo tožnik kmalu postal polnoleten, da pripadnost posebni družbeni skupini, ki temelji na mladosti, nujno ne preneha zgolj zato, ker se mladoletnost oziroma otroštvo konča. To zgolj pomeni, da tožena stranka ni več dolžna uporabiti načela največje koristi otroka (15. člen ZMZ-1, drugi odstavek 24. člena Listine EU o temeljnih pravicah), mlajši polnoletniki pa imajo zaradi svoje mladosti in neizkušenosti, preteklih dejanj preganjanja ter njihovih posledic in podobnih z mladostjo povezanih osebnih okoliščin, še vedno lahko utemeljen strah pred bodočim preganjanjem na podlagi istih ali bistveno podobnih razlogov kot mladoletniki. Neživljenjsko in pravno nevzdržno bi bilo utemeljevati, da je oseba tik pred dopolnitvijo 18. leta ravno zaradi svoje starosti oziroma mladosti lahko tarča dejanj preganjanja, tik po dopolnitvi 18. leta starosti pa ji takšno preganjanje zgolj in samo zaradi pravnega dejstva nastopa polnoletnosti, ne bi več grozilo. Subjekti preganjanja namreč žrtev ne izbirajo v odvisnosti od tega, ali se uporablja načelo največjih otrokovih koristi ali ne ter, niti večinoma ne vedo za točno starost mladostnika niti jih ta ne zanima.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe ugotavljala tudi izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar je pri tem prišlo do izostanka ugotavljanja dejstev, potrebnih za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, saj je zaradi napačne uporabe materialnega prava prezrla, da je tožnik lahko tudi pripadnik posebne družbene skupine (tj. oseba, ki je v danem trenutku mladoletnik, ki je v Afganistanu brez stika s starši). Tožena stranka je sicer v drugem delu obrazložitve ugotavljala tudi relevantna dejstva v zvezi z nevarnostjo, ki grozi mladoletnikom v Afganistanu, vendar le v povezavi s pravnim standardom resne škode iz 28. člena ZMZ-1, ne pa tudi v povezavi z okoliščinami pripadnosti posebni družbeni skupini ter lastnostmi dejanj preganjanja.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda
Hrup, tresljaji, prah in podobno, na kar se tožnica v tem pogledu sklicuje, so sicer res običajne in pričakovane posledice gradnje, vendar pa tožnica v ničemer ne utemeljuje, da oziroma zakaj naj bi bili ti vplivi gradnje prekomerni oziroma tako intenzivni, da bi na njeni lastnini povzročali trajno oziroma težko popravljivo škodo. Take navedbe sodišču ne omogočajo presoje konkretne in neposredne nevarnosti nastanka škode, poleg tega pa so navedbe tako splošne, da se sodišče ne more opredeliti niti glede teže oziroma težke popravljivosti te škode.
Tožnik v tožbi ne navaja, da bi bili razlogi, zaradi katerih mu niso bile priznane točke pa navedenih sklopih prijavljenih aktivnosti, ki jih je v obrazložitvi odločbe navedel drugostopenjski organ, napačni, niti ne navaja, da bi bili ti pomanjkljivi, ampak se zgolj pavšalno sklicuje na netransparentnost in diskriminatornost točkovanja njegove vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrženje vloge - pravna subjektiviteta - pooblastilo - prijava na javni razpis - pogoji za prijavo na javni razpis
Tožničina pravna subjektiviteta ne zajema sodelovanja na razpisih za pridobivanje javnih sredstev brez izrecnega pooblastila občine, in to tudi v primerih, ko se razpis nanaša na financiranje nalog, ki jih tožnica sicer opravlja samostojno. Ker po občinskih predpisih tožnica takega pooblastila nima, ne more samostojno sodelovati na predmetnem javnem razpisu, zato je pravilna in zakonita odločitev o zavrženju tožničine prijave na razpis kot nedovoljene.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - pravni standard - ugoditev tožbi
Tožena stranka je pri presoji ali tožnik izpolnjuje objektivne (vsebinske) pogoje za dodelitev BPP, presegla mejo standarda očitne nerazumnosti tožnikovega predloga za dodelitev BPP, saj se je spustila v obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem (pravdnem) postopku. Sodišče je zato tožbi ugodilo.
Glede na ureditev iz ZP-1 lahko tudi v primeru prekinitve zastaranja (in ne le v primeru pretrganj) do začetka izvrševanja sankcije za prekršek traja največ štiri leta od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prost promet. Carinske deklaracije, na katere se nanaša obravnavani zahtevek, so bile namreč vložene kot redne deklaracije. Iz njih ne izhaja, da bi bila deklarirana vrednost določena kot začasna vrednost, kot to zatrjuje tožnica, pač pa so bili v deklaracijah navedeni dokončni podatki, skladno s temi podatki se je tudi določila carinska vrednost blaga. Popravek dejansko plačane ali plačljive cene prodajalca blaga v prid kupca bi bilo zato dopustno upoštevati pri določitvi carinske vrednosti v skladu z 29. členom CZS zgolj pod pogoji 145. člena Izvedbene uredbe, ki pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, kot sta pojasnila oba upravna organa.
Komisija je pri odločanju izhajala iz dejstva, da je bil tožnik dvakrat spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj, pri čemer je upoštevala tudi, da je v obeh primerih kazniva dejanja storil kot sodnik, ter da je bil kasneje s te funkcije razrešen, kar pomeni, da tovrstnih kaznivih dejanj objektivno ne more več ponavljati, da pa ni mogoče povsem izključiti možnosti storitve drugih kaznivih dejanj. Ker so kriteriji iz 88. člena KZ-1 našteti primeroma, po mnenju sodišča ni v nasprotju s predpisi, če je tožena stranka kot kriterij pri odločanju uporabila tudi naravo kaznivih dejanj, saj je to, glede na pomen sodniške funkcije tudi povsem razumno.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
upravna izvršba - stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - priznanje odškodnine - pravna praznina
Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.
Sodišče v upravnem sporu ne preverja medsebojne skladnosti različnih podzakonskih aktov, saj gre v prvi vrsti za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe. Tožnika bi zato morala navesti konkretne razloge, iz katerih izpodbijana odločba ni skladna s tem ali onim podzakonskim aktom, za katere zatrjujeta medsebojno neusklajenost.
Ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala gradbeno parcelo, določeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, je v skladu z določbami ZPNačrt in Pravilnika.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt, to je stavbišče, in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.
Pri izračunu komunalnega prispevka mora organ pri odmeri v prvi vrsti upoštevati parcelo, kot je (oziroma če je) določena. V tem pogledu je treba upoštevati četrti odstavek 127. člena ZGO-1B, po katerem se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja določen pod gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
ZZNPOB člen 15, 15/1, 16. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - obrazložitev odločbe - izdaja dovoljenja - pogoj za izdajo dovoljenja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Vključitev vložnika zahteve za izdajo dovoljenja za izvajanje postopkov OBMP v javno zdravstveno službo ni šele predmet postopka za izdajo tega dovoljenja, temveč je njegovo (predhodno) vključenost v javno zdravstveno službo treba razumeti kot pogoj za izdajo dovoljenja.
Zaradi drugačnih materialnopravnih stališč je toženka svojo odločitev oprla izključno na razloge, ki se nanašajo na organizacijo oz. dostop do javne zdravstvene službe, in po povedanem niso pomembni za odločitev. Tožnik ima zato prav, da izpodbijana odločba sploh nima razlogov o okoliščinah, ki so po zakonski ureditvi - torej po 15. in 16. členu ZZNPOB - pomembne za odločitev, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - služnostni upravičenec
Med strankama ni sporno, da ima tožnik vknjiženo osebno služnost užitka na nepremičninah iz izpodbijane odločbe, tudi na garaži št. z ID št. .... S tem tožnik ustreza navedeni opredelitvi neposrednega uporabnika in s tem zavezanca za plačilo NUSZ, po drugi strani pa zaradi služnosti lastnik nepremičnine stanovanja nima pravice (torej pravne možnosti) uporabe garaže in ga zato ni mogoče šteti za zavezanca.
telefonsko naročniško razmerje - telekomunikacijske storitve - plačilo opravljenih storitev - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini
Toženka je dejansko stanje, na katerega je oprla svojo odločitev, ugotovila ob uporabi pravil o dokaznem bremenu in prosti presoji dokazov, in sicer je presodila, da tožnica z izpisom, ki dokazuje le, da je bilo 15. 9. 2017 ob 13:47:19 uri s telefonske številke stranke z interesom na številko 4040 poslano SMS sporočilo, ni izpolnila dokaznega bremena za svoje trditve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Prosilec mora v predlogu sam navesti želeno vrsto, obliko in obseg BPP ter pravno zadevo, v kateri želi BPP, sicer je vloga nepopolna, in jo je treba dopolniti v skladu z določbami ZUP. Ni dolžnost tožene stranke, da iz podatkov spisa ugotavlja, katero vrsto, obliko in obseg BPP bi lahko prosilec glede na stanje zadeve zahteval.
Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanja pravočasnosti tistih vlog, ki so vezana na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke.