brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - pravni standard - ugoditev tožbi
Tožena stranka je pri presoji ali tožnik izpolnjuje objektivne (vsebinske) pogoje za dodelitev BPP, presegla mejo standarda očitne nerazumnosti tožnikovega predloga za dodelitev BPP, saj se je spustila v obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem (pravdnem) postopku. Sodišče je zato tožbi ugodilo.
Glede na ureditev iz ZP-1 lahko tudi v primeru prekinitve zastaranja (in ne le v primeru pretrganj) do začetka izvrševanja sankcije za prekršek traja največ štiri leta od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec (sur place) - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje - resna škoda
Ugotovitev, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan oz. mu ni bila povzročena resna škoda, še ne pomeni, da tožnik ne more imeti utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oziroma povzročitvijo resne škode. Toženka navedenega zaradi naslonitve na določbo drugega odstavka 30. člena ZMZ-1 sploh ni obravnavala, s čimer sta povezani tudi ugotovitvi toženke, da tožnikova sprememba vere ni pristna in da so imela njegova dejanja od odhoda iz izvorne države izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Toženka bi morala ne glede na to, da tožniku ne verjame, da so bile izvršene dejavnosti v povezavi s spremembo vere "pristne", ugotavljati, ali bi bil tožnik zaradi teh dejavnosti, tj. zaradi krsta v evangeličanski cerkvi, ob vrnitvi v Iran izpostavljen preganjanju ali resni škodi.
V konkretnem primeru ni nujno odločilno, ali je tožnik dejansko spremenil vero in ima lastnost, na podlagi katere bi bil lahko preganjan, pač pa je bistveno vprašanje, ali lahko takšno lastnost, tj. spremembo vere iz muslimanske v evangeličansko, tožniku pripiše subjekt preganjanja.
Od tožnika nikakor ni moč zahtevati, naj svojo veroizpoved v primeru vrnitve v Iran skriva (iz splošnih informacij o izvorni državi tožnika je razvidno, da težav načeloma ne bi smel imeti, če bi svojo vero prakticiral le v zasebnosti in vere ne bi oznanjal, razen če ga sorodniki ne bi naznanili oblastem; da pa oče zelo nasprotuje njegovi spremembi veroizpovedi, je tožnik izpovedal). Po praksi Sodišča Evropske unije nobeno od pravil Kvalifikacijske direktive ne določa, da je treba pri presoji tveganja, da se v nekem okolju dejansko utrpijo dejanja preganjanja, upoštevati možnost, ki naj bi jo imel prosilec, da se izogne nevarnosti preganjanja tako, da se odpove verski praksi in s tem zaščiti, ki mu jo direktiva zagotavlja s priznanjem statusa begunca.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
telefonsko naročniško razmerje - telekomunikacijske storitve - plačilo opravljenih storitev - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini
Toženka je dejansko stanje, na katerega je oprla svojo odločitev, ugotovila ob uporabi pravil o dokaznem bremenu in prosti presoji dokazov, in sicer je presodila, da tožnica z izpisom, ki dokazuje le, da je bilo 15. 9. 2017 ob 13:47:19 uri s telefonske številke stranke z interesom na številko 4040 poslano SMS sporočilo, ni izpolnila dokaznega bremena za svoje trditve.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 64, 491. ZUP člen 261, 261/2.
dobiček iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - obnova postopka
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
ZVis člen 55, 56. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 214.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - ponovna izvolitev - zavrnitev
Tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje, zato pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.
dostop do informacij javnega značaja - stranski udeleženec - varstvo osebnih podatkov
Po mnenju sodišča bi bilo pri presoji, ali je podana katera od zatrjevanih izjem po ZDIJZ za dostop do zahtevanih podatkov, v konkretnem primeru treba upoštevati tudi (subjektivno) mnenje prizadetega tožilca oziroma tožilke glede razkrivanja podatkov o njegovem imenu in priimku v fazi predkazenskega postopka. To pomeni, da bi morala toženka tožilca oziroma tožilce, na katere se zahtevani podatki nanašajo, vključiti v pritožbeni postopek1. To velja še toliko bolj, ker je toženka bistveno spremenila argumentacijo in stališča iz prvostopenjske tožnikove odločbe in pritožbi prosilca ugodila ter mu omogočila dostop do zahtevanih podatkov.
mednarodna zaščita - statusa begunca - preganjanje - vrnitev v izvorno državo - načelo zaslišanja strank - več zahtevkov
Ni pojasnjeno, ali bi tožnik v primeru, če bi bil vrnjen v izvorno državo sedaj, ko spopad nedvomno poteka, bil v nevarnosti, da bi bil mobiliziran v vojsko, sicer bi mu v nasprotnem primeru grozila pregon ali kazen, in ni pojasnjeno, ali bi v tem primeru lahko njegovo služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - družinski član slovenskega državljana - izvrševanje kazenskih dejanj
Tožnica je bila v RS pravnomočno obsojena za 13 kaznivih dejanj. Tako je ugotovitev prvostopnega organa, da pri tožnici obstaja sum, da bo njeno prebivanje v RS povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, po presoji sodišča pravilna.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - splošno znano dejstvo
Skozi celoten postopek je, tako kot tožnik opozarja v tožbi, zatrjeval, da je bil vsled izposoje denarja, subjekt groženj organizirane skupine posojevalcev denarja. Sodišče se strinja z navedbami v tožbi, da razlogi, ki jih je navajal tožnik, niso razlogi izključno ekonomske narave. Tožnik namreč glede na svoje navedbe izvorne države ni zapustil zato, da bi si izboljšal svoj ekonomski položaj, pač pa zato, ker ga je bilo strah za svoje življenje. Sodišče ugotavlja, da je tožnik tekom podaje prošnje in osebnega razgovora podal določene trditve, da Kosovo zanj ni varna država.
Toženka tožnika ni seznanila z uporabo koncepta varne izvorne države. Kadar toženka uporabi tak koncept, mora prosilca s tem predhodno seznaniti in mu tako omogočiti, da poda ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ta država zanj ni varna zaradi njegovih posebnih okoliščin.
Da na Kosovem ne obstaja situacija mednarodnega ali oboroženega spopada je sicer lahko splošno znano, vsekakor pa trditev, da je na Kosovem vzpostavljena oblast, ki lahko državljane učinkovito zaščiti pred preganjanjem posameznikov, ter da je Kosovo demokratična država z delujočim pravnim sistemom, ki vključuje tudi ustrezne mehanizme za zaščito v primeru kršitve človekovih pravic, ne izpolnjuje zgoraj navedenih kriterijev, kdaj neko dejstvo postane splošno znano dejstvo.
omejitev dostopa do spletne strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ZUS-1 člen 28, 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6, 36/2. ZPP člen 110.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - prepozna tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - rok za odgovor na tožbo - predlog za podaljšanje roka
Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala po poteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Z golim zanikanjem ugotovitev inšpekcijskega organa tožnik ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je izpodbijana odločba osnovana, ni uspel v ničemer izpodbiti, niti omajati.
davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - rubež denarnih sredstev
V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta že postal pravnomočen in izvršljiv, zato je davčni organ nanj vezan, tožbeni ugovori, ki se nanj nanašajo pa neutemeljeni.
upravni spor - obnova postopka - ustavitev postopka
Zaradi napake pri odpošiljanju tožbe in sodbe ter preverjanju povratnic, predlagatelju obnove ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Predlagatelj obnove se na to napako ni mogel sklicevati v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo ima vse potrebne sestavine in je bil vložen pravočasno.
Tožnik se sprva ni odzval na predlog za obnovo postopka, v njegovi zadnji vlogi pa pravi, da je nadaljevanje zadeve nesmiselno in da ne bo podajal nadaljnjih stališč v predmetni zadevi, zato sodišče šteje, da je tožnik umaknil tožbo in je posledično sodišče postopek obravnavanja tožbe s sklepom ustavilo.
denacionalizacija - pravočasna zahteva - sprememba vrednosti - razlaga predpisa - prekluzivni rok - odškodnina
Z razlago 26. člena ZDen-B, ki bi upravičencu, ki je za zmanjšanje vrednosti nepremičnine izvedel šele po poteku roka iz tega člena - onemogočal vložitev zahtevka, se odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - resna škoda - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt
Tožnikove navedbe v postopku v zvezi s samimi razlogi preganjanja so pavšalne. Dejanja preganjanja bi namreč moral bolj konkretizirano navesti. Glede na njegove navedbe v prošnji in na osebnem razgovoru se sodišče strinja z zaključkom toženke v izpodbijani odločbi, da razlogi, ki jih je navedel za zapustitev izvorne države, ne predstavljajo razlogov za resno ogroženost.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbi
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.