Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da sta se toženca s tožnikom dogovorila, da se prvotna soinvestitorska pogodba preoblikuje v posojilno pogodbo (saj toženca po zaključku investicije nista mogla (ali želela) tožniku vrniti denarja), sta nižji sodišči pravilno zaključili, da predstavlja dolg tožencev znesek, ki je bil dogovorjen v prvi posojilni pogodbi (126.231,00 EUR skupaj z obrestmi) in ne znesek, ki je bil dogovorjen v soinvestitorski pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Zakonec kot darovalec lahko daruje drugemu zakoncu kot obdarjencu samo svoje posebno premoženje, ne pa njunega skupnega premoženja (dokler deleža na skupnem premoženju nista določena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028881
SPZ člen 210, 213, 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - tožba in nasprotna tožba - stvarna služnost - uporaba vrta - priposestvovanje stvarne služnosti - večstanovanjska stavba - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, zakaj ni mogoče priposestvovanje stvarne služnosti vrta v korist stanovanja, ko sta izpolnjena oba pogoja za priposestvovanje stvarne služnosti, to je, da tožnik več kot 20 let dejansko izvršuje služnost vrta in lastnik služeče nepremičnine temu ni nikoli nasprotoval.
ZPP člen 190, 190/1, 213, 285, 371, 371/1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 6, 6/1, 56, 395, 395/2.
navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
Določbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve.
Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS.
Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na pričakovana ravnanja v zvezi z bodočim kreditom za to družbo pa pojasnjuje zgolj pričakovanja toženk o nadaljnjem urejanju poslovnih odnosov med udeleženimi osebami pri izvajanju investicije. Te okoliščine pa nikakor ne pripeljejo do sklepanja, da je bila v pravnem smislu zavezanka iz kreditne pogodbe družba A. in ne prva toženka. Zato iz tako zatrjevanega sklopa dejstev ni mogoče sklepati, da Kreditna pogodba ne učinkuje med pravdnima strankama. Zgolj okoliščina, da je tožena stranka iz teh dejstev napačno sklepala na navideznost Kreditne pogodbe, še ni narekovala sodišču, da bi moralo toženo stranko usmerjati, katera dodatna dejstva mora zatrjevati, da bi z ugovorom uspela.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00028778
OZ člen 39, 39/2, 40, 255. ZIZ člen 170, 170/2.
pravni interes za ugotovitveno tožbo - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - nagib za sklenitev pravnega posla - ničnost sporazuma - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - ničnost vknjižbe lastninske pravice
Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti (ter mu je Vrhovno sodišče tudi priznalo aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo).
Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, ima hipotekarni dolžnik, ki ni osebni dolžnik, vse ugovore, ki zadevajo hipoteko, pa tudi ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. Ker izvršbe ni bilo mogoče opraviti v 10 letih od pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe do sklenitve Sporazuma o delitvi premoženja in ker je z njegovo sklenitvijo pravico do ugovorov in drugih pravnih sredstev in dejanj pridobila še druga toženka, predvidevanje, da bo to neugodno vplivalo (vsaj) na trajanje izvršbe, ni bilo nerazumno. Verjetnost pričakovanja, da bodo z ugotovitvijo ničnosti Sporazuma odpadli vsi ugovori in zahtevki druge toženke, temelječi na njeni z navedenim pravnim poslom pridobljeni (so)lastninski pravici, sam pa bo prišel do takojšnjega poplačila svoje terjatve, je utemeljevala upnikov (tožnikov) pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Upravičen interes tožeče stranke ni le, da pride z intervencijo sodišča do poplačila svoje terjatve, pač pa tudi, da poplačilo prejme v razumnem roku in za to uporabi učinkovitejše pravne možnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00027113
ZPP člen 8, 286, 318, 339, 339/1. SPZ člen 10, 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
zamudna sodba - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalna dokazna ocena - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - solastninska pravica - dobra vera
Tožnik je šele v ponovljenem postopku po izdaji zavrnilne zamudne sodbe na podlagi sklepa o razveljavitvi le-te s strani sodišča druge stopnje popravil tožbeni zahtevek tako, da je ta postal določen v takšni meri, da je omogočal upoštevaje tožbeno trditveno podlago tudi realizacijo pravne posledice v izreku tožbe, to je vpis v zemljiško knjigo novo nastalega posebnega dela stavbe. Ker narok najprej razpisanega dne ni bil izveden, temveč je bil preložen na kasnejši datum, je bil ta še vedno prvi narok z vsemi procesnimi posledicami za pravdni stranki, vključno s pravico obeh navajati dejstva in predlagati dokaze vse do njegovega zaključka, torej kar zadeva tožene stranke – ne glede na to, da izrecno svojih navedb in predlogov niso še posebej naslovile kot odgovor na tožbo (286. člen ZPP). Bistveno je, da so še pravočasno – na v ponovljenem postopku prvem dejansko opravljenem naroku za glavno obravnavo - nasprotovale tožbenemu zahtevku, ki je bil pravilno oblikovan šele kasneje, ter da so do zaključka naroka navedle dejstva ter predlagale izvedbo dokazov, s katerimi so nasprotovale tožbenemu zahtevku. Domneva priznanja dejstev v tožbi zaradi izostanka takojšnjega odgovora na tožbo torej ni nastopila. Navedena procesna situacija je obrnjena zrcalna slika procesne situacije, ko tožeča stranka ne bi popravila tožbenega zahtevka na ta način, da bi ta postal sklepčen, in bi bilo zato treba tožbeni zahtevek zavrniti (zavrnilna zamudna sodba), torej ob nevložitvi odgovora na tožbo (primerjaj določbo 318. člena ZPP).
Dokazna ocena ni v zadostni meri skrbna ter analitično-sintetična, saj se torej ne opredeljuje do osrednjih prvin procesnega gradiva, ki se nanaša na vprašanje dobre oziroma slabe vere.
Solastninska pravica pripada na skupnih delih oz. skupnih prostorih, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov – primerjaj določbo tretjega odstavka 105. člena SPZ in tretjega odstavka 3. člena SZ-1. Dobra vera pridobitelja se nanaša na pravice strank. To v spornem primeru pomeni, da se obstoj dobre vere prvotoženca lahko pravno upoštevno razteza le na obseg stvarnih pravic, ki jih je lahko pridobil upoštevaje tudi opis predmeta pogodbe v kupoprodajni pogodbi in ne na (ne)obstoj in vsebino podatkov glede vrste rabe in pravnem statusu sporne nepremičnine v zemljiški knjigi.
dovoljenost revizije - nediferencirana vednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na pasivni strani - zavrženje revizije
Tožnik je v tožbi navedel eno samo vrednost spornega predmet; ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v obravnavanem primeru, ko sta toženca navadna sospornika, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega toženca posebej.
Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP namreč v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se glede na določilo 478. člena OZ zahtevek za znižanje kupnine uresniči tako, da se plačilo kupnine zniža za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, ali prek stroškov za odpravo teh napak.
OZ člen 103, 111, 111/2, 468, 468/1-3, 480, 480/1.
kupoprodajna pogodba - pes - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - vrnitev kupnine - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - prekluzivni rok - pretrganje roka - dopuščena revizija
Pravica kupca, da odstopi od pogodbe, je po 3. točki prvega odstavka 468. člena OZ eno izmed upravičenj, ki spada med jamčevalne zahtevke, za katerega uveljavitev velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Ker pa odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, za njegovo uresničitev in učinkovanje ni potrebno sodno uveljavljanje. Zadošča, da izjavo naslovnik prejme do izteka roka iz 480. člena OZ.
Kondikcijski zahtevki, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, ne sodijo med jamčevalne zahtevke in zanje ne velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Zanje veljajo splošna pravila o prenehanju pogodb in zastaranju terjatev.
Tudi uveljavljanje odškodnine (zahtevka za povrnitev stroškov, ki jih je imela tožnica zaradi poskusa odprave napake) ni posledica stvarne napake, ampak posledica odstopa od pogodbe. Za zahtevek, ki bi temeljil na pravilih o jamčevanju za stvarne napake, bi šlo, če bi bila napaka odpravljena; povrnitev stroškov bi tedaj tožnica lahko zahtevala (le) kot odškodnino zaradi zagotovitve pravilne izpolnitve pogodbe. Ker pa napaka ni bila odpravljena in je prišlo do odstopa od pogodbe, niso relevantna določila o jamčevanju (konkretno drugi in tretji odstavek 468. člena OZ), ampak določila o prenehanju pogodb, konkretno 103. člen OZ (v zvezi s prvim odstavkom 111. člena OZ).