OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068862
ZZZDR člen 124. OZ člen 3, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1, 257/2, 546, 564.
učinki obveznosti – izpodbijanje dolžnikovih pravnih ravnanj – pogoji za izpodbijanje – odplačni pravni posli med sorodniki – odplačno razpolaganje – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prosto urejanje obligacijskih razmerij – rok za vložitev tožbe – začetek teka roka za vložitev tožbe
Kljub dolžnosti polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, sklepanje preužitkarske pogodbe med starši in otroci ni prepovedano.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se v primeru, ko je sporno razpolaganje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja. To pa v primeru prenosa lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, tj. od vpisa v zemljiško knjigo oziroma natančneje od začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo.
Tudi v primeru poslov, sklenjenih med sorodniki, v primeru njihove odplačnosti velja enoletni rok.
JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0076475
ZMZPP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 51/2. ZJN-2 člen 24, 24/1, 24/1-4, 29, 29/6, 29/6-1, 70, 70/1, 71, 71/4, 79, 88 – 91.
javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave - faze postopka - pogodba o storitvi - dodatne storitve – aneks – oblika pogodbe – neupravičena obogatitev - trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
V postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnikovemu povabilu k oddaji ponudbe in predloženi ponudbi sledijo pogajanja. Po zaključenih pogajanjih naročnik od ponudnika zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. Po pregledu in ocenjevanju ponudbe naročnik sprejme obrazloženo odločitev o oddaji naročila ter o njej pisno obvesti ponudnika.
V konkretnem primeru bi bila edina veljavna oblika spremembe oziroma dopolnitve prvotne pogodbe z dne 17. 1. 2008 pisni aneks, sklenjen po zaključenem postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Ker je bila tožena stranka tista, ki je na nepopolnost trditev opozorila tožečo stranko, je sodišče o tem ni bilo dolžno še posebej opozarjati.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vožnja samokolnice po železniških tirih – padec pri odstranjevanju samokolnice zaradi prihajajočega vlaka
Delodajalec tožnika je postopal malomarno, saj je organiziral delovni proces na način, da je bila ogrožena varnost in zdravje delavcev, zato je podana njegova odgovornost za škodni dogodek.
Ker ZPSPP določb o upravljanju poslovnih stavb ne vsebuje, so glede upravljanja poslovnih stavb uporabne določbe SPZ in OZ. Upravnik, ki ne zatrjuje, da bi mu etažni lastniki s pogodbo o upravljanju podelili več pooblastil, kot jih določa 4. odstavek 118. čl. SPZ, je svoje dolžnosti dolžan opravljati v mejah pooblastil, ki mu jih daje zakon.
Tožnik ni izvedel del rednega vzdrževanja in obratovanja skupnih delov, za izvedbo katerih ne potrebuje pooblastila oz. naročila etažnih lastnikov, ampak dela, za katera bi naročilo oz. pooblastilo etažnih lastnikov potreboval. Do regresiranja stroškov, ki jih je z izvedbo del imel, zato ni upravičen. Ali je tožnik izvedel posel rednega upravljanja ali posel, ki presega redno upravljanje, ni pravno pomembno, ker za posel sploh ni bil pooblaščen in se ne zastavlja vprašanje, ali je imel za izvedbo posla pooblastilo zadostnega števila etažnih lastnikov.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – neveljaven pravni posel – stanje zemljiške knjige – odvzem nepremičnine v postopku arondacije – pravica do posesti –načelo dobre vere in poštenja
Neveljaven oziroma ničen pravni posel ne izključuje avtomatično dobrovernosti priposestvovalca, pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
Stališče, da tožnik in njegovi predniki niso mogli biti v dobri veri, ker je bila v zemljiški knjigi kot lastnica vknjižena (prva) toženka, je pretirano strogo in v nasprotju z novejšo sodno prakso. V času prevlade družbenolastninskih razmerij zemljiška knjiga namreč ni imela takega pomena, kot ga ima v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – verjetnost obstoja terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – neznatna škoda
Dolžnik je obe nepremičnini že obremenil s hipotekami (za visoke zneske), zato dodatna obremenitev ne bo vplivala na (že sedaj) ovirano izvrševanje lastninskih upravičenj in bo z začasno odredbo dolžnik pretrpel le neznatno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068889
ZOZP člen 7. ZPP člen 14, 244, 244/1. ZVCP člen 49, 49/2, 130, 130/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka - izvedenec cestnoprometne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Prvo sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvedenskih mnenj, ki sta bili izdelani v kazenskem postopku, saj je navedenima mnenjema tožeča stranka ves čas nasprotovala in predlagala postavitev novega izvedenca. V pravdnem postopku izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče.
Toženec ne bo dolžan povrniti dela izplačane odškodnine, če bo dokazal, da je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega toženčeva vinjenost ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068886
SPZ člen 10, 212, 213, 213/2, 226. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 133. ODZ paragraf 479.
služnost plinovoda - priposestvovanje služnosti - neprava stvarna služnost - nepravilna služnost - pošteni imetnik - priposestovalna doba - zaupanje v zemljiško knjigo - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - popularna tožba - konfesorna tožba - prenehanje vznemirjanj - opustitveni zahtevek - storitveni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka
Enako kot je pri negatorni tožbi, je sicer tudi pri konfesorni tožbi dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja), kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja vznemirjanja. Vendar je v primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) dodaten pogoj: če narava vznemirjanja dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov; povsem določen zahtevek pa je možen le, kadar je po naravi stvari mogoče vznemirjanje preprečiti ali odpraviti izključno na en način. Povedano logično velja mutatis mutandis tudi za popularno tožbo v primeru škodne nevarnosti na podlagi OZ. V nasprotnem primeru bi šlo za prehud poseg v lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059898
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo – male avtorske pravice
Razpravno načelo sicer nalaga sodišču, da upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, vendar je brez pomena, katera od strank je neko dejstvo navedla. Kljub temu, da tožena stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe o plačilu vtoževanega zneska, to posledično ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke ter obvestila o zapadlih obveznostih, iz katerega izhaja, da je bila terjatev delno poravnana.
odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja – poslovni delež v družbi – odgovornost zakonca za dolg družbe
Družba ne more biti skupno premoženje zakoncev. Zakonca pa imata lahko v družbi poslovni delež, ki pa daje premoženjske in upravljalske pravice in je lahko skupno premoženje. Ker je v tem primeru dolg do tožeče stranke nastal v zvezi z družbo, ki ne more biti del skupnega premoženja, toženka za dolg družbe, na podlagi določil ZZZDR o skupnem premoženju in odgovornosti za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem, ne odgovarja.
ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/2. ZPP člen 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – pozneje najdeno premoženje - načelo univerzalnosti - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - sredstvo razlage
Pozneje najdeno premoženje ni zgolj premoženje, ki je obstajalo ob začetku stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, temveč vse kasneje najdeno premoženje, kot ga ugotovi med stečajnim postopkom stečajni upravitelj.
Drugačna razlaga stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem bi pomenila, da stečajni upravitelj poskrbi za unovčenje zgolj tistega premoženja, v zvezi s katerim je začet stečajni postopek in da sme stečajni upravitelj unovčevati zgolj to premoženje in nič več, četudi bi ugotovil, da obstajajo še drugi nedokončani postopki, v katerih je izbrisana pravna oseba nastopala kot tožeča stranka, vendar pa je takšna razlaga v nasprotju z načelom univerzalnosti v stečajnem postopku, ki pomeni, da je celotno premoženje stečajnega dolžnika namenjeno poplačilu upnikom in se prav zaradi tega oblikuje stečajna masa, ki je namenjena za sorazmerno poplačilo upnikov, s čimer je uresničeno drugo načelo stečajnega postopka, načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.
ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077237
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 140, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – volenti non fit iniuria - neupravičena obogatitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno - ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
Ni že vsako dejanje, ki je prepovedano z zakonom, takšno, da privolitev vanj ne more izključiti njegove protipravnosti
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
Pri presoji predpostavk za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ mora sodišče preveriti le, ali upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in ali je upnik za verjetno izkazal nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče se tako ne spušča v presojo obstoja ali neobstoja denarne terjatve, ki naj bo s predhodno odredbo zavarovana.
odškodnina v obliki denarne rente – kapitalizirana renta – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – izhodiščni datum – zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zavarovalno vsoto, ki je veljala v času škodnega dogodka z dne 18.11.1994, v višini 12.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi varstva oškodovancev pravilno valoriziralo to vsoto od dne 14. 6. 1994 na čas sojenja. S tem je nedvomno zadoščeno v sodni praksi oblikovanemu stališču, da se za valorizacijo zavarovalne vsote vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka (in ne dan škodnega dogodka).
Vprašanje višine zavarovalne vsote je vprašanje uporabe materialnega prava.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.
odškodnina za nematerialno škodo – padec z lestve – nesporen temelj – bodoča škoda – podvajanje odškodnine – pravdni stroški -upoštevanje uspeha po temelju
Ker je sodišče upoštevalo bolečine, ki se pri tožniku še pojavljajo in se bodo tudi v bodoče, že v okviru odškodnine za telesne bolečine, slednjih ne more še enkrat upoštevati pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Ker med strankama zahtevek po temelju ni bil sporen, pač pa je bila sporna le višina, sodišče pri izračunu uspeha v pravdi (zaradi pravdnih stroškov) ne bi smelo posebej upoštevati uspeha po temelju.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju vrednosti (zneska) dednega volila pravilno izhajalo iz tržne vrednosti celotnega predmeta volila, kot jo je ocenil med postopkom postavljeni izvedenec gradbene stroke. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da bi moralo prvostopno sodišče pri ugotavljanju zneska, do plačila katerega so tožniki upravičeni, izhajati iz prodajne cene v prodajni pogodbi, ki jo je toženka sama, seveda brez sodelovanja tožnikov, sklenila s tretjo osebo. V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) se nagrade načeloma določajo glede na vrednost predmeta odvetniške storitve (3. člen ZOdvT), zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da bi bilo pri višini nagrade za postopek in za narok potrebno upoštevati upniško zamudo tožnikov (slednja je bila upoštevana pri odločitvi o teku zamudnih obresti, kakor tudi opravljeno delno plačilo (ki se je upoštevalo pri pravdnem uspehu).
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079536
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 275. ZMZPP člen 17. ZPP člen 213.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – ravnanje stečajnega dolžnika – poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe – izpodbojna pravna dejanja – navodilo hčerinski družbi– cesijska pogodba – poroštvo
ZFPPIPP sicer res ne določa, da navodila sama po sebi niso izpodbojna, vendar po splošnih pravilih civilnega prava navodilo - izjavljena volja ene stranke drugi stranki - ustvarja učinek (le) med tema strankama. Razveljavitev učinka navodil ne more imeti neposrednega učinka na razmerje med tožečo in toženo stranko, saj takšnega učinka niso imela niti navodila sama.
Zgolj navodilo družbi L. d.o.o. za sklenitev cesijske pogodbe ni ustvarilo pravnih posledic, zato samo po sebi ne more biti izpodbojno. Navedeno velja tudi za poroštvo, ki naj bi ga L. d.o.o. prevzela po navodilu tožeče stranke. Do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tudi ni prišlo s tem, ko je z izplačilom s strani poroka nastala regresna pravica poroka do stečajnega dolžnika, saj se s samo transakcijo niti vloga niti višina dolga stečajnega dolžnika nista spremenili, spremenil se je le upnik. S plačilom s strani poroka se v premoženjski sferi tožeče stranke torej ni spremenilo ničesar, spremenila se je le oseba upnika.
Za odločitev ne more biti odločilno, ali je hčerinska družba posle sklenila na podlagi prejetih navodil tožeče stranke ali na podlagi lastne presoje, saj ravnanja hčerinske družbe ni mogoče avtomatsko šteti kot ravnanja stečajnega dolžnika (matične družbe). Povedano drugače: hčerinska družba, je še vedno samostojna družba (in ne podružnica), ki sama sprejema odločitve in zanje tudi sama odgovarja.