URS člen 22, 23. ZPP člen 115. ZFPPIPP člen 14, 14/2-3.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - nepismena oseba - preložitev naroka za glavno obravnavo - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave v postopku
Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS.
Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.
izločitev dokazov - odpoved pričanju - privilegirana priča - obvestila, ki jih zbira policija - izjava oškodovanca socialnemu delavcu - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe
Kot to v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, se po 83. členu ZKP v primeru, ko se priča v skladu z ZKP odreče pričevanju (236. člen ZKP), iz spisa izločijo obvestila, ki jih je dala policiji. Zapisnik o izjavi oškodovanke, sestavljen s strani socialne delavke CSD v B. B. v razgovoru z oškodovanko, pa ni obvestilo, ki ga je zbrala policija. Oškodovanka je namreč svojo izjavo podala delavki CSD, preden je bil postopek zoper obdolženca uveden.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da znašajo povprečne denarne mesečne potrebe mld. A. A. 592,20 EUR, mld. B. B. pa 324,70 EUR. Po ugotovitvi, da ima predlagateljica 1.052,63 EUR mesečnih prejemkov, nasprotni udeleženec pa 1.117,48 EUR, je ob upoštevanju življenjskih stroškov, ki jih imata starša otrok, odločilo, da je primerno in v korist otrok, da nasprotni udeleženec za mld. A. A. mesečno prispeva znesek preživnine v višini 260,00 EUR, za mld. B. B. pa v višini 130,00 EUR.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor
Tožnikov delovni proces ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil. Če bi bil zaradi prihoda vozila na mejni prehod odmor prekinjen, bi ga lahko koristil v več delih. Delavcu je odmor lahko zagotovljen tudi na tak način.