taksa za pritožbo - neplačilo takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - zavlačevanje sodnega postopka
Ker je tožena stranka bila že kaznovana zaradi procesnih kršitev, pa še zmeraj z manevri v zvezi s plačevanjem takse, onemogoča odločitev o pritožbi proti sodbi, takse za pritožbo pa ni plačala in je o tem pravnomočno odločeno, lahko pritožbeno sodišče po 105.a členu ZPP šteje pritožbo za umaknjeno. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 61. člena nadalje določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3, 207, 207/1.. DZ člen 295, 295/2.
prekinitev postopka - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034435
SZ-1 člen 25, 51. SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - odškodninska odgovornost upravnika - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - padec snega s strehe - predvidljivost nastanka škode - dolžnostno ravnanje upravnika - zakonska dolžnost - redna vzdrževalna dela - soglasje etažnih lastnikov za poseg - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožencu glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera mogoče utemeljeno očitati opustitev dolžnih ravnanj za preprečitev nastanka škode, ki ni bila nepričakovana in neobvladljiva. Toženec je opustil zakonsko določene obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane večstanovanjske stavbe. Za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih je upravnik dolžan skrbeti tekoče in za to niti ne potrebuje soglasja etažnih lastnikov. Med takšna dela, ki so v zimskem času nujna za zagotavljanje osnovne varnosti ljudi pri dostopanju do večstanovanjskih stavb in gibanju v njihovi bližini, nedvomno sodi skrb za čiščenje snega in ledu, ta nevarnost pa ne preti le s pohodnih površin, temveč tudi s strani samih stavb (to je z njihovih streh, napuščev, nadstreškov, okenskih polic). Upravnik je tisti, ki je dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe na skupnih delih stavbe, med drugim tudi za snegolove na strehi; če ti (kakor je bilo v konkretnem primeru) ne zadoščajo, pa tudi za dodatne varnostne in zaščitne ukrepe.
Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil nastanek škode za toženca objektivno predvidljiv (čas otoplitve in taljenja snega, strma streha stanovanjskega bloka, v bližini dnevno parkirani avtomobili stanovalcev), ni pravilna ocena, da tožnik ni z ničemer prispeval k nastanku škode. Ta ocena namreč temelji zgolj na ugotovitvah sodišča glede (slabih) možnosti stanovalcev za parkiranje v bližini škodnega dogodka (pomanjkanje označenih parkirnih mest, običajno parkiranje neposredno pod streho bloka), ne upošteva pa dejstva, da gre za splošno znano, v zimskem času pričakovano nevarnost (nahajanje v neposredni bližini območja, kjer se tali sneg, povečuje tveganje za nastanek škode), za oceno katere ni pomembno, kje običajno parkirajo stanovalci na nekem območju. Popolno ovrženje očitka tožniku, da je izbral neustrezno mesto za parkiranje, zato pri presoji tožnikovega soprispevka k nastanku škode (kljub ugotovljeni stiski s parkiranjem) po navedenem ni pravilno. Tožnik sicer res ni mogel z gotovostjo pričakovati, da bo sneg s strme strehe padel (ravno) na njegov avto, moral in mogel pa je računati s tem, da se s parkiranjem pod napuščem v času taljenja snega izpostavlja takšnemu tveganju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033139
SPZ člen 77. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - katastrska meja - pravica do izjave - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje bi zato moralo opraviti celovito dokazno oceno glede zatrjevane močnejše pravice in ugotoviti, kateri del parcele predlagateljev sta nasprotna udeleženca pridobila na podlagi kupne pogodbe. Ugotoviti bi torej moralo staro mejo in nato, ali se je meja premaknila, kot to zatrjujeta nasprotna udeleženca.
plačilo odškodnine - pretep - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - nedopustnost izpodbijanja dejanskega stanja - napake volje - zmota - domneva o priznanju dejstev - nasprotje med dokazi - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - soprispevek
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmote oziroma napak volje. Tretji odstavek 339. člena ZPP izrecno ta pritožbeni razlog navaja le pri sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi in vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank. Tega pritožbenega razloga zato ni mogoče z analogijo upoštevati pri zamudni sodbi, saj gre za hoteno pravno praznino.
Oškodovanka, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo obravnavalo, čeprav pritožbe ni napovedala, kot zahteva prvi odstavek 368. člena ZKP, ker je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe poučila le stranke, ne pa tudi oškodovanko, ki je bila pri razglasitvi sodbe navzoča in je v obravnavani zadevi pritožbo upravičena vložiti. V primeru, če upravičenec do pritožbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni bil poučen, njegove pritožbe, ki ni bila napovedana, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Dejstvo, da je v času oprave izvedenskega dela cenilec zaposlen pri drugem delodajalcu, pa na usposobljenost za opravo naložene cenitve ne vpliva, temveč vpliva le na obdavčitev odmerjene nagrade cenilcu, ki se v tem primeru obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodek iz opravljanja dejavnosti.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz prvega odstavka 44. člena ZZVZZ, med ostalim tudi izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji, ki je nedoločen pravni pojem, saj vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev. Pri pogoju izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji gre za dejansko in pravno vprašanje, pri čemer tega dela določbe ni mogoče pravilno uporabiti zgolj ob goli jezikovni razlagi. Abstraktno opredeljena izčrpanost možnost zdravljenja v Sloveniji je nedoločen raztegljiv pravni pojem, ki se ga zakonodajalec poslužuje, ko vnaprej ne more predvideti vseh pravnih položajev. Vsebine norme se prilagajajo raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, ki jih naslavlja. Takšen del pravne norme se zato šele soustvarja, s t. im. tipologičnim argumentom vzorcev vedenja in ravnanja in na ta način izoblikuje pravni standard. Za interpretacijski argument pri razlagi pravnega vprašanja o izčrpani možnosti zdravljenja tako ne zadostuje ugotovitev, da je bila tudi v Sloveniji zagotovljena enakovredne metode, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s specifičnimi okoliščinami zdravstvenega stanja konkretnega zavarovanca.
zborno sojenje - odpoved procesni pravici - predobravnavni narok - glavna obravnava
Kadar poteka enoten kazenski postopek zoper dva ali več obtožencev, se morajo zbornemu sojenju izrecno odpovedati prav vsi obtoženci, če naj se glavna obravnava izvede pred sodnikom posameznikom. Izjava zagovornika, ki ni stranka postopka, ne more nadomestiti izjave njegovega klienta.
V rednem kazenskem postopku po prvem odstavku 21. člena ZKP sodijo sodišča zborno. Izjemo določa 1.a) točka prvega odstavka 25. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik pri okrožnem sodišču sodi v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP. Na podlagi izrecne izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca sme predsednik senata odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Na predobravnavnem naroku se obtoženec torej lahko odpove zbornemu sojenju. Da je odpoved procesnemu jamstvu dopustna, veljavna in učinkovita, mora biti prostovoljna, zavestna, izrecna, nedvoumna ter izraz volje nosilca jamstva, tj. obtoženca. Procesno gradivo mora vsebovati obtoženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje v skladu s povzetimi pogoji.
Predobravnavnega naroka z obtoženim A. A. sodišče ni opravilo, saj nanj ni pristopil. Narok se je opravil le z obtoženim B. B., ki se je odpovedal sojenju pred senatom, s sojenjem pred sodnico posameznico so sicer soglašali tudi državni tožilec in zagovornika obtoženih A. A. in B. B.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - premagovanje večjih ovir
V opisu kaznivega dejanja niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Navedba, da je obtoženec v stanovanje vstopil skozi okno, ki ga je "na neugotovljen način odprl", ne konkretizira zakonskega znaka "premagovanje večjih ovir", saj dopušča, da je bilo predmetno okno na primer predhodno že delno odprto, priprto. Obtoženec bi okensko krilo lahko le (rahlo) odrinil in v stanovanje vstopil povsem enostavno, ne da bi pri tem "premagoval večje ovire". Vstop skozi okno, ki z notranje strani ni "zaprto" oziroma ustrezno fiksirano z običajnim okenskim mehanizmom, je primerljiv situaciji, ko storilec vstopi skozi odklenjena vrata. Teorija in sodna praksa sta že zavzeli enotno stališče, da o premagovanju večjih ovir ni mogoče govoriti, ko obtoženec v zaprt prostor vstopi skozi nezaklenjena vrata ali odprto pritlično okno.
ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 110/3, 110/6.
vdovska pokojnina - nezmožnost za delo
Vdovsko pokojnino bi tožnica lahko prejela le še v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji po določbi drugega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Po tej določbi vdova, ki postane med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, ki jo pridobi po zavarovančevi smrti zaradi dolžnosti preživljanja otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - čista zapuščina - čista vrednost zapuščine - lastninski delež na nepremičnini
V izpodbijanem sklepu se sodišče pri izračunu čiste vrednosti zapuščine ni ukvarjalo z vprašanjem, kolikšen delež nepremičnin je bil v lasti zapustnice in s tem predmet dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00033244
ZNP-1 člen 101. ZPP člen 158, 158/1.
odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - stiki otroka s starimi starši - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - umik predloga
O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec delavca - mesto padca - garaža - klet - osvetlitev poti - ovira - opustitev dolžnega ravnanja - ravnanje oškodovanca - soprispevek k nastanku škode - deljena odgovornost za škodo
Tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja. Delo, ki je zahtevalo pozornost na stanje okolice, v pogojih slabe osvetlitve (brez dodatne svetilke), ji je onemogočilo, da bi vso pozornost usmerila v podlago oziroma da bi opazila trak.
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 45, 45/3. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - pravna praznina - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - običajno plačilo - Svet za avtorsko pravo - pristojnost sodišča - filmska glasba - licenčna analogija - tarifa zavoda - metoda izračuna
Stališče Vrhovnega sodišča glede načina zapolnitve tarifne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno razumelo kot napotek (nižjim sodiščem) za uporabo (začasne) tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP, in sicer v vseh obstoječih in bodočih sporih, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena (kar z drugimi besedami pomeni: za vsa vtoževana obdobja, ne le za leto 2012, ki je bilo vtoževano obdobje v zadevi II Ips 43/2018 oziroma II Ips 219/2017), ter v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka.
Vrhovno sodišče je, zavedajoč se variabilnosti v izračunu uporabljenih postavk, primerno nadomestilo določilo zato, ker je štelo, da bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.
sodni izvedenec - elaborat za vpis stavbe - evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica do pritožbe
Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.