DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057308
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 315, 315/1.. ZVZD-1 člen 5, 41, 41/1.. ZPCP-2 člen 35.
vmesna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek
Ko je tožnik hotel s privezovalnimi pasovi (gurtnami) privezati kontejner na prikolico tovornjaka, je stopil na stransko desko na prikolici tovornjaka. Ker pa se je gurtna odpela, je padel na tla in se hudo telesno poškodoval, saj je prišlo do zloma ledvenega vretenca.
Direktor tožene stranke je priznal, da konkretnih navodil za privezovanje kontejnerjev tožniku ni dal, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa tudi tožena stranka ni bila seznanjena s pravilnim oziroma varnim načinom privezovanja kontejnerjev.
Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo o stroških postopka odločiti ob zaključku tega pravdnega postopka. V razmerju med drugo tožečo stranko ter toženo stranko je namreč že prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato je sodišče prve stopnje nastale pravdne stroške tožene stranke pravilno naložilo v plačilo drugo tožeči stranki.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - spolna nedotakljivost
Pravilno je pojasnjeno, da nepremoženjska škoda po 181. členu OZ ne izključuje drugih vrst nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so te podane.
uporaba svojega jezika - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek
Če sodnik zazna, da jezik udeleženca kazenskega postopka ni jezik, ki je v uradni rabi pred slovenskim sodiščem, mora o pravici uporabe svojega jezika dati ustrezen pouk v smislu 8. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055075
ZKP člen 372, 372-3, 383, 383/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 59.
kazenska sankcija - enotna kazen zapora - delna razveljavitev sodbe - ne bis in idem - res iudicata
V predmetni zadevi je bila že dne 29. 1. 2021 izdana sodba sodišča prve stopnjeje. Pritožbeno sodišče jo je delno razveljavilo, in sicer le v odločbi o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih - v odločbi o krivdi - pa je izpodbijano sodbo potrdilo.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi odločbo o krivdi. Ker je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o obtoženčevi krivdi, je odločilo o že razsojeni stvari in s tem kršilo načelo ne bis in idem.
Sodišče prve stopnje je ob preklicu pogojnih obsodb (ponovno) določilo kazni zapora. Tudi v tem primeru gre za res iudicata. Ker sta bili kazni zapora v omenjenih pogojnih obsodbah že določeni, bi to moralo zgolj ugotoviti, nato pa ti dve kazni pri izreku enotne kazni upoštevati kot že določeni.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00056169
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 49.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - reintegracija - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetnost obstoja terjatve izkazoval z dejstvom, da je bila predhodna premestitev z delovnega mesta direktor urada A. na drugo delovno mesto policijski svetnik v Policiji, Služba generalnega direktorja Policije nezakonita, oziroma z dejstvom, da s položaja direktor urada A. ni bil zakonito razrešen. Dejstvo, da je bil z odločbo z dne 13. 10. 2020 postopek javnega natečaja za direktorja urada A. obnovljen in da je bila v tem okviru odločba o njegovem imenovanju odpravljena, je ocenil kot dejstvo, ki na presojo verjetnosti obstoja terjatve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo drugačno stališče, pri čemer ne gre za vprašanje vezanosti sodišča na (pravnomočno) upravno odločbo (vprašanje, ali lahko sodišče o tožnikovem položaju odloči drugače kot upravni organ), ampak za vprašanje, ali je tožnikova terjatev, če v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni imenovan na položaj direktorja urada A., verjetno izkazana. Odgovor na to vprašanje je negativen.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.
umik predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja
V postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. Določba 43. člena ZIZ sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76. člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi.
odmera stroškov - odmera po prostem preudarku - odmera stroškov v nepravdnem postopku - pravica do povrnitve stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo pravičnosti. Predlagatelj je postopek upravičeno začel, saj je bila ugotovljena visoka stopnja ogroženosti otroka, ki je potreboval hospitalno obravnavo. Prav tako mu ni mogoče očitati, da bi postopek neutemeljeno zavlačeval, temveč se je ta podaljšal zaradi vztrajanja pritožnice, ki ni podala soglasja k umiku predloga. Vse vloge, na katere se sklicuje v pritožbi, so bile podane že po umiku predloga in vrnitvi otroka ter za samo ureditev razmerja niso bile potrebne.
Pogoj za preklic darila torej ni le huda nehvaležnost, pogoj je tudi pravočasnost preklica. Enoletni rok je materialni prekluzivni rok, to pomeni, da z njegovo zamudo pravica zahtevati preklic darila preneha po samem zakonu, pravočasnost preklica je pravno odločilno dejstvo za presojo utemeljenosti zahtevka.
Pod točkama 1 in 2 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje povzelo tožnikovo trditveno podlago, vendar brez odločilnih dejstev, potrebnih za presojo pravočasnosti vložene tožbe (preklica darila), med razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o utemeljenosti podrednega tožbenega zahtevka pa tudi ni najti razlogov o odločilnih dejstvih glede pravočasnosti tožbe.
Tožnik je navajal, da se je 26. 11. 2015 poškodoval okoli 11.00 ure pred skladiščem, ko mu je med kompletiranjem postelj zdrsnilo na prodnati podlagi, pri čemer si je poškodoval desni komolec in levo koleno. Prodnata tla sama po sebi ne predstavljajo povečane nevarnosti za nastanek škode, kot to zmotno navaja tožnik, saj prodnata tla niso neobičajna podlaga, prav tako sama po sebi niso tako nevarna, da lahko zaradi njih, kljub zadostni skrbnosti, nastane večja škoda.
ZKP člen 5, 5/2, 94, 94/1, 193, 193/5, 193/6, 371, 371/2. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - krivdni stroški - preložitev glavne obravnave - opravičilo izostanka - predložitev zdravstvene dokumentacije - zahteva za presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila - mnenje imenovanega zdravnika - neopravičena odsotnost z naroka - pravica do poštenega sojenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev mnenja v odgovor
Sodišče je obdolžencu v plačilo naložilo krivdne stroške zaradi izostanka z narokov. Obdolženec je svoj izostanek pojasnjeval z zdravstveno dokumentacijo, vendar je v skladu s šestim odstavkom 193. člena ZKP imenovani zdravnik podal mnenje, da na podlagi predložene dokumentacije izbrani osebni zdravnik ne bi bil upravičen izdati zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave.
S tem mnenjem imenovanega zdravnika kot ključnim dokumentom obdolženec ni bil seznanjen, niti mu ni bila dana možnost, da se o njem izjavi ali navede dejstva in dokaze, ki to mnenje izpodbijajo. Pri tem v skladu sodno prakso ESČP ni pomembno, ali je izostanek take možnosti seznanitve z relevantno dokumentacijo dejansko kakorkoli vplival na strankine možnosti uspeha v zadevi - ESČP kot kršitev kontradiktornosti smatra tudi situacije, ko odsotnost seznanitve z relevantno dokumentacijo ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija - neenako obravnavanje
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih zakonskih pogojih tožniku ne bi smela izdati pisnega opozorila in odpovedi v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti samo zato, ker naj bi zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ukrepala mileje ali sploh ne. Ni namreč enakosti v nepravu. Za ta spor torej niso pomembne (sicer pa tudi niso bile dokazane) navedbe o neenakem obravnavanju tožnika z viličaristom in drugimi delavci pri podaji pisnega opozorila in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
V skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, če pravdni postopek že teče. Izjeme od navedenega pravila ni.
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 362, 362/2.
misija - slovenska vojska - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - novote - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Tožnik ni za noben dan, ko naj bi mu bila kršena pravica do tedenskega počitka, navedel, ob kateri uri naj bi se mu počitek pričel, niti kdaj naj bi se ta končal, oziroma kdaj je pričel z delovnimi nalogami in kdaj z njimi končal, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njem. Le povsem na splošno je navajal, da je pred patruljo in po patrulji opravljal naloge, zaradi katerih mu tedenski počitek pred nastopom nove delovne naloge ni bil zagotovljen, ter predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - razpolaganje s premoženjem
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo izkazati obstoja subjektivne nevarnosti. Glede na navedbe v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe je pravilno ugotovilo, da tožnik ni podal navedb o aktivnem razpolaganju prve toženke s premoženjem, ki bo onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe ugotovilo in tega pritožnik ne uspe izpodbiti, da so navedbe, da je prva toženka na skrivaj in na goljufiv način prodajala vse nepremičnine, splošne in nekonkretizirane. Zato pritožbena navedba, da že dejanje, da je prva toženka skrivaj prodajala skupno premoženje, pomeni, da je očitno sposobna namenoma izvrševati protipravna ravnanja, izkazuje zgolj pritožnikov lastni zaključek, ki pa ni dokazno podprt.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost toženke, ki se nanaša na neupravičeno izplačilo denarnih sredstev iz bančnega računa tožeče stranke. Toženka je v letih 2013 do 2015 dvigovala zneske z bančnega računa brez vednosti in soglasja tožeče stranke. Dvignjenega denarja ni porabila za potrebe tožeče stranke, temveč ga je zadržala. Prav tako ni imela pooblastila za obračun in izplačevanje plače. Plačo in vse pripadajoče dodatke iz delovnega razmerja je toženki obračunala in izplačala računovodska služba tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo le dejstveno podlago za pravni zaključek o izpolnjenosti pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, medtem, ko dejstvene podlage za pravni zaključek o izpolnjenosti preostalih zakonskih pogojev ni navedlo. Glede preostalih zakonskih pogojev je zapisalo zgolj zakonski dejanski stan brez vsakršnih dejstev, iz katerih bi lahko takšni pravni zaključki izhajali oziroma jih utemeljevali. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.