zemljiškoknjižni postopek - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - razdelitev solastne stvari - vknjižba lastninske pravice - predlog za vknjižbo lastninske pravice
Takse v zemljiškoknjižnem postopku se načeloma, ko se predlaga vknjižbo lastninske pravice, plačajo. Vendar so podane tudi izjeme, ena od teh je podana, ko se predlaga vknjižba lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki (primerjaj opombo 9.10 v Zakonu o sodnih taksah, pod točko 5). Če eden od prejšnjih solastnikov predlaga vknjižbo na podlagi delitve, takse ni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je predlog za taksno oprostitev - upoštevaje prvi odstavek 34. člena ZST-1 - pravočasen le, če je vložen pred iztekom roka za podajo ugovora zoper plačilni nalog. Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo podala šele po izteku prej navedenega roka, zato je bil pravilno zavržen.
Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi pravico do pritožbe že izčrpala, ponovna pritožba zaradi procesnega pravila o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), ni več dopustna.
V obravnavanem primeru ne gre za očitno pomoto ali oblikovno neskladnost zahtevkov, pač pa za vsebinsko razliko med besedilom popravka, ki so ga tožniki zahtevali od toženke pred pravdo, in besedilom popravka, ki so ga nato terjali s tožbo.
Odločitev o tem, ali bo popravek objavljen, je vedno najprej v rokah odgovornega urednika. Vnaprejšnje sklepanje tožnikov, kako bi se toženka odzvala na zahtevo po objavi popravka, če bi vključevala tudi sporno poved, ni sprejemljivo. Kdor zahteva objavo popravka, sme vložiti tožbo zoper odgovornega urednika šele potem, ko odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, ki je določen z zakonom.
poziv - načelo koncentracije postopka - načelo hitrosti stečajnega postopka - neaktivnost upnika - izvršba na premičnine - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ločitvena pravica - poznejši preizkus terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ustavitev izvršbe na premičnine - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da nad dolžnico teče postopek osebnega stečaja, v katerem se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic zaradi zamude roka za njihovo prijavo. To pomeni, da lahko upnik terjatev in ločitveno pravico v postopku osebnega stečaja prijavi tudi kasneje, po poteku trimesečnega roka. Pritožba prav tako utemeljeno uveljavlja, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev, zato sodišče po navedeni določbi lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev oziroma pravnomočnosti poznejših dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je le-ta sploh opravljen.
Ker iz podatkov stečajnega spisa izhaja, da upnik tudi po pozivu stečajnega upravitelja dolžnice svoje terjatve in ločitvene pravice do trenutka odločanja višjega sodišča o pritožbi v postopek osebnega stečaja nad dolžnico še ni prijavil, naj mu sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ob upoštevanju načel koncentracije in hitrosti postopka določi trimesečni rok za prijavo terjatve in ločitvene pravice in upnika opozori, da bo v primeru njegove neaktivnosti postopek ustavilo.