pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Razlog za sklenitev (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil utemeljen, saj je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena s tožnico, ker je pri delu še vedno delala določene napake in ker dela ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Preverjanje kvalitete dela in odnosa do dela ne ustreza nobenemu izmed zakonitih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tudi ne razlogu, ki ga je navajala tožena stranka - uvajanja novih programov, nove tehnologije, tehničnih izboljšav, usposabljanja delavca).
pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – plačilo stroškov obratovanja in upravljanja – soglasje za sklenitev pogodbe o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je predmetna pogodba o upravljanju veljavna, ker za sklenitev zadošča večina solastnikov, saj ne gre za pogodbo o medsebojnih razmerjih v smislu 22. člena SZ.
ZDR člen 6.a, 45. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/1-14.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 14. člena ZPP, ker obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu zavrnilo, ne da bi pojasnilo, zakaj je verjelo določenim pričam (tožene stranke, ki so izpovedale, da trpinčenja ni bilo), poleg tega pa se ni opredelilo do vseh odločilnih dokazov, ki jih je v potrditev svojih nasprotnih trditev predlagal tožnik, niti ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ki ga je predlagal tožnik.
ZFPPIPP člen 432, 432-4, 435/1, 442, 442/6, 442/7.
izbris družbe brez likvidacije - status udeleženca v postopku - bivši družbenik
Glede na pravne posledice izbrisa družbe na odgovornost njenih družbenikov iz šestega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, da za neplačane obveznosti družbe, ki so nastale do takrat, ko je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika, odgovarja tudi tak (bivši) družbenik, je evidentno, da je pritožniku treba priznati status zainteresiranega udeleženca v tem postopku po 4. točki 432. člena ZFPPIPP.
Predlagatelj je sicer izkazal nizke družinske mesečne prejemke, vendar je lastnik premoženja (nepremičnine v skupni vrednosti 28.000,00 EUR in osebno vozilo znamke Renault, letnik 2005, v vrednosti 2.500,00 EUR), ki že brez upoštevanja vrednosti nepremičnine, v kateri živi (12.000,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), bistveno presega 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZZVZZ člen 80, 81, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke (s katerimi je bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo v skrajšanem delovnem času oz., da je tožnica (delno) zmožna za delo) je bistveno, ali je bila tožeča stranka v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami s polnim delovnim časom.
ZFPPIPP člen 435, 435/1, 435/1-2, 438, 438/1, 440, 442, 442/6, 442/7. ZIZ člen 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – izbris iz sodnega registra brez likvidacije po začetku stečajnega postopka - aktivni družbenik
Eden od ugovornih razlogov, s katerimi je mogoče nasprotovati sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, je tudi okoliščina, da je bil nad družbo začet stečajni postopek. Registrsko sodišče na to okoliščino ne pazi po uradni dolžnosti.
Posameznik se ima pravico zanesti na to, da bodo drugi pravni subjekti ravnali pravno. Če kdo v to njegovo zaupanje poseže z vlaganjem očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov in na ta način odločilno poseže v njegovo dejansko možnost upravljanja z lastnim premoženjem, gre za zlorabo pravice. Posledica takšne zlorabe je odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je ta pri tem utrpel.
objektivna odgovornost – vmesna sodba - delo paznika v zaporu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ravnanja pripornika ni mogel ves čas nadzorovati in da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – upravičeni predlagatelj
ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov
Za presojo obstoja domneve iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP je odločilno, ali družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne sprejema katerihkoli uradnih pošiljk in ne le pošiljk v tem postopku izbrisa.
Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna od dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in sicer, ali je bila uporaba solastne stvari med solastnike razdeljena, ali gre za enodružinsko ali večstanovanjsko hišo in ali je mogoče, da oba solastnika uporabljata hišo za stanovanjske namene.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.
Ne gre torej za sporna določila v smislu, da bi potrebovala dodatno razlago, in tega tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aneks je treba razlagati tako, kot se glasi, saj sta stranki s sestavo listine svojo voljo jasno izrazili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062672
ZOR člen 10, 148, 219. ZDOH-2 člen 18, 18/ 4., 27, 27/ 5, 75.
rok za pripombe zoper izvedensko mnenje – pravica do izjave – vabilo strankam na ogled - prosto urejanje obligacijskih razmerij – splošni učinki pogodbe – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – višina uporabnine – najemna pogodba za stanovanje – prikrajšanje najemodajalca – plačilo dohodnine od uporabnine
Ni izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izvedenec na ogled stanovanja ni vabil nobene od pravdnih strank.
Nadomestilo koristi od uporabe ni nujno vezano na lastništvo stvari, v zvezi s katero je pridobljena neupravičena korist. Zato tudi potencialnemu najemodajalcu – nelastniku lahko pripada uporabnina.
Lastninska pravica najemodajalca na stanovanju oziroma prostorih, ki jih oddaja v najem, ni predpostavka za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
Tožeča stranka je od prisojenega zneska uporabnine dolžna plačati dohodnino. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni upoštevalo odbitkov na račun dohodnine od ugotovljenih zneskov, ki jih je izračunal izvedenec in ki predstavljajo prikrajšanje dolžnika iz naslova neuporabe nepremičnin.