izostanek z naroka – domneva umika tožbe – obvestilo o preklicu naroka – upravičen izostanek iz naroka
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
ZNP v 7. členu določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Ker v določilih členov 168. do 177, ki se nanašajo na sodni depozit, oprava naroka ni predpisana, je torej prepuščeno presoji sodišča, ali je narok potreben ali ne.
Ker je revizija nesuspenzivno izredno pravno sredstvo in ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe (oz. sklepa) zoper katero je vložena, ne more pomeniti utemeljenega razloga upnika, da ne sprejme izpolnitve dolžnikov.
Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev in bi nasprotovala namenu odškodnine po 14. členu ZVPSBN.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
Ne drži, da bi sodišče moralo zaradi neskladnosti navedb tožene stranke, stranki zaslišati, saj je zaslišanje strank dokazno sredstvo, s katerim se dejstvena podlaga ne dopolnjuje, temveč dokazuje.
Sodišču prve stopnje dokaznega postopka z zasliševanjem pravdnih strank ali prič ni bilo potrebno izpeljati, saj lahko dejstvo, ki ga druga stranka ne prereka, šteje za priznano. Pri tem pa ne gre za dejstva, ki tožeči stranki niso bila poznana in se zato ne bi mogla opredeliti, saj le ona ve, če sploh je prejela in zakaj je prejela določen denar.
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZUN člen 46, 47, 48. ZSZ člen 15, 15/2. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev – funkcionalno zemljišče k stavbi – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje
Izhajajoč iz dejanske ugotovitve, da gre pri sporni parceli za stavbišče in funkcionalno zemljišče (in je šlo za tako parcelo (v prostorskem smislu) tudi v trenutku uveljavitve ZLNDL), je glede na dejanske ugotovljene okoliščine potrebno samo še ugotoviti, kdo je glede na naravo (prostorsko) navedene sporne parcele bil imetnik pravice uporabe navedene parcele v času uveljavitve ZLNDL. Upoštevajoč naravo zemljišča, vse citirane predpise (vključno z določbami 12. člena ZTLR), kot tudi določbe SZ o lastninjenju stanovanjskih hiš, prevzemu pravic in obveznosti lastnikov stanovanj(skih hiš) in glede funkcionalnega zemljišča (vključno z lastninskopravnimi razmerji glede funkcionalnega zemljišča), je (več kot jasno) v sistemu družbene lastnine sporna parcela pripadala lastniku stavbe, lastnica stavbe pa je nesporno v času uveljavitve ZLNDL bila tožnica.
Ker je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da se toženec ni in se tudi ni mogel zavedati, da je takoj po prehitevanju oziroma v zvezi s prehitevanjem prišlo do prometne nesreče, se je toženec razbremenil regresne odgovornosti.
postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – status upnika – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
stvarne napake – ugovor proti plačilu – dejanska podlaga ugovora – strošek odprave škode – izbira jamčevalne sankcije – damnum guod rem – gradbena pogodba – podjemna pogodba
Bistvo ugovora stvarnih napak po drugem odstavku 616. člena ZOR je v ugovorni tezi, da zaradi stanja stvari (in slabo opravljenega dela) izvajalec ni materialnopravno upravičen do plačila (ali vsaj ne do celotnega plačila). Ugovor lahko temelji tako na znižanju plačila kot strošku za odpravo škode. Razlogov za izbiro tu – za razliko od neposrednega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov – ni. Paziti je treba le na to, da se ista ugovorna dejstva ne podvajajo na dveh različnih pravnih podlagah.
Predlagatelja terjata soglasje o uporabi skupnega dela stavbe za potrebe njunega stanovanja zaradi izdelave priključne točke za električno omrežje. Takšna dejanska situacija pa ustreza zakonskemu dejanskemu stanu oziroma abstraktnemu dejanskemu stanu iz 112. člena ZNP. Postopek se v takšnim primerih začne na predlog solastnika.
V nepravdnem postopku ni mogoče tretjim osebam nalagati oprave dejanj, ki se nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, ki jih določa ustrezen zakon.
preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard - razveljavitev izročilne pogodbe - plačevanje preživnine - izročilna pogodbe
Plačevanja preživnine v smislu drugega odstavka 115. člena ZD ne gre razumeti le dobesedno kot izplačevanje preživninskega zneska. Gre za neizpolnjevanje vseh dogovorjenih obveznosti oziroma bremen, ki so bila dogovorjena za ohranjanje izročiteljevega dotedanjega življenjskega standarda. To vključuje tudi oviranje užitka izročenega premoženja ali oviranje izvrševanja dogovorjene služnosti.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z nudenjem tuje nege, so stroški, ki so v zvezi z zdravljenjem. Pravica oškodovanca do te odškodnine je podana, tudi če je oškodovancu nudila pomoč žena, vendar le v primeru, ko pomoč po svoji naravi presega okvir nudenja pomoči, ki jo je zakonec dolžan nuditi svojemu zakonskemu partnerju. Pravica in dolžnost zakonca je, da se vzajemno spoštujeta, si zaupati in si medsebojno pomagata.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0061602
ZPP člen 224. ZLNDL člen 1.
javna listina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov – status nepremičnin
Podatki v javni listini veljajo za resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, dokazno breme, da podatki v javni listini niso resnični, pa je na predlagatelju.
ZLNDL v 1. odstavku 1. člena jasno določa, da zakon ureja lastninjenje le tistih zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Kot je podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje so se kmetijska zemljišča in gozdovi ter zemljišča, ki so jih občine v prostorskih aktih namenile za gradnjo ter so bila do dne 10. 03. 1993 v družbeni lastnini, lastninila že na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah, Zakona o javnih skladih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
zveznost med predlagano začasno odredbo in primarnim sodnim varstvom – sodna določitev meje
Iz ureditve, po kateri je začasna odredba sredstvo zavarovanja, nedvoumno izhaja, da mora biti med predlagano začasno odredbo in predmetom urejanja v konkretnem postopku (ki je predmet zavarovanja) podana zveznost.